Dnevnik 1909-1912

Ob Kafkovih dnevnikih moramo pomisliti na izjemno širok pisateljski razpon, ki ga nudi dnevniški medij. V Kafkovem primeru so dnevniški zapiski doživeli v teku let veliko preobrazbo. Začetni dnevniški zapiski, ki jih prinaša prva od treh načrtovanih knjig Kafkovih dnevnikov, so pisani sicer kot zasebne beležke, ki pa so deloma izjemno literarizirane, prehajajo v prozo in esej ter se še umeščajo v praško tradicijo tistega časa, ko ni bilo neobičajno, da so si ljudje v Kafkovi družbi prebirali iz svojih dnevnikov, jih v primerih obnavljanja skupnih doživetij celo primerjali in po potrebi korigirali. 

V zgodnjih Kafkovih dnevnikih tako kar mrgoli izjemno natančnih popisov situacij, s posebno pozornostjo za geste in telesnost ljudi. Kasneje se Kafkova pozornost sčasoma premesti na opisovanje spominov in domislic. Pisanje dnevnikov postaja za Kafko medij za samostabilizacijo in pomiritev, za sidranje v jeziku. Kafkove dnevnike prevaja v slovenščino Tomo Virk.

Trda vezava, 14 x 21 cm, 247 strani.

ODLOMEK IZ KNJIGE: Odlomek iz knjige - 9. X. 11:

Če bom doživel 40 let, bom verjetno poročil staro deklo z naprej pomaknjenimi gornjimi zobmi, ki jih zgornja ustnica nekoliko razgalja. Zgornja srednja zoba gdč. Kaufmannove, ki je bila v Parizu in Londonu, sta pomaknjena drug proti drugemu kakor v kolenih površno prekrižani nogi. A štiridesetih let bržkone ne bom dosegel, proti temu govori na primer napetost, ki mi čestokrat lega prek leve polovice lobanje, ki jo občutim kot notranjo gobavost in ki naredi name, če odmislim neprijetnosti in želim le opazovati, enak vtis kot pogled na prerez lobanje v učbenikih ali kot skoraj neboleča obdukcija pri živem telesu, pri kateri nož nekoliko ohlajevalno, previdno, s pogostimi postanki in vračanji nazaj, včasih pa mirno, povsem blizu delujočim možganom kot list tanke ovojnice cepi še naprej.

O AVTORJU:

Franz Kafka (1883-1924) velja za enega najbolj priljubljenih in provokativnih klasikov svetovne književnosti. Po njegovih delih so snemali filme režiserji svetovnega formata, kot npr. Orson Wells, njegove like pa so v filmih upodabljali Anthony Hopkins, Romy Schneider in drugi. Postal je literarna legenda, čeprav je za časa življenja objavil le manjši del svojega opusa. Cenijo ga bralci po vsem svetu, sedaj pa v celoviti in izčrpni zbirki končno prihaja tudi med slovenske literarne sladokusce. Zbirka, ki bo štiri leta izhajala znotraj Beletrine, obsega enajst knjig; večinoma gre za prvič objavljene ali nove prevode, ki nas bodo popeljali skozi vse plasti Kafkovega dela in življenja.