Harmonikarjev sin

Berdardo Atxaga velja za enega najboljših sodobnih evropskih pisateljev. Atxaga piše v svojem baskovskem jeziku, doslej sta v zbirki Beletrina izšli že dve njegovi deli. Harmonikarjev sin je roman o umrlem harmonikarjevem sinu, ki jo piše pisatelj, in hkrati najboljši pokojnikov prijatelj. Smrt se zgodi v Ameriki. Po smrti izroči vdova pisatelju knjigo, ki jo je pokojni pisal v baskovskem jeziku. Ker pa nihče od njegovih svojcev ne razume tega jezika, prosijo pisatelja, da jo prevede. V knjigi tako spremljamo izpoved umrlega, ki jo pripoveduje pisatelj, ob tem ko prevaja knjigo.

Zgodba se vrti okoli harmonikarjevega umrlega očeta, ki je bil udeleženec španske državljanske vojne. Mesto dogajanja je vas Obaba v Baskiji, kjer je junakov oče v času vojne zagrešil številna kriminalna dejanja, zaradi česar je bil tudi več let zaprt. Nekaj let po vojni je bil izpuščen, doletega ga je splošna amnestija. Po vrnitvi iz zapora se je mož preselil v Ameriko in si tam ustvaril družino.

Predgovor in spremno besedo romanu je napisala Marjeta Drobnič.

Trda vezava, 13,5 x 20,5 cm, 488 strani.

RECENZIJA BUKLA:

Vse dokler se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ni povsem posvetil pisanju, je Bernardo Atxaga delal kot ekonomist, založnik, univerzitetni profesor in scenarist. Danes pa velja za najglasnejšega baskovskega literata in enega najboljših sodobnih evropskih pisateljev. Liriko, kratke zgodbe in romane piše v svojem baskovskem jeziku in pod psevdonimom, njegovo pravo ime je Joseba Irazu Garmendia.

Njegov zadnji roman Harmonikarjev sin je do slovenskega prevoda naredil še ovinek prek kastiljščine, saj baskovski jezik lahko bere le približno sedemsto tisoč ljudi. Joseba pride v Ameriko na pogreb Davida, prijatelja iz otroštva, kjer mu vdova izroči knjigo, ki jo je pokojni pisal dolga leta. Ker je napisana v baskovščini in izdana le v štirih izvodih, ga prosi, da jo prevede zanjo in za njuni hčeri, da bodo razumeli, kako je živel njihov oče. In tako se znajdemo v Obabi, imaginarni baskovski vasici, ki jo je Atxaga uporabil že tudi v drugih zgodbah, in izvemo, da je bil Davidov oče v španski državljanski vojni na strani izdajalcev, kar je zelo zagrenilo njegovo odraščanje. V umirjenem ritmu nam predstavi še svoje mladostne ljubezni, prijatelje, delo, kasnejšo ženo in otroke, vendar iz ozadja romana vseskozi veje izrazita želja po ohranjanju baskovskega jezika. Če vam je ta knjiga všeč, preberite še knjigo Osamljeni mož. (Renate Štrucl)