Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska, ki ne hranijo osebnih podatkov.

Več o uporabi piškotkov
Količina:

0


Znesek:

0,00

Za narodov blagor

Za narodov blagor
  • Redna cena:

    8,36 €

  • Popust:

    0,42 € (5%)

  • Spletna cena:

    7,94 €

  • Avtor:

    Ivan Cankar

  • Založba:

    Intelego

  • Datum izida:

    14.06.2011

Zaloga: na zalogi

Dodaj v košarico

Opis izdelka

Komedijo Za narodov blagor je napisal Cankar v duhu boja proti slovenskemu liberalnemu naprednjaštvu. Komedija je naperjena proti najbolj korumpiranem sloju našega naroda: proti znanim, takoimenovanim "liberalnim" politikom in njihovim nazorom" piše v pismu Zofki Kvedrovi 19. decembra 1900. "Obrcal sem vso slovensko naprednjaštvo, liberalnost, patriotično navdušenost (fej!) in globoko ljubezen do "preprostega" naroda (barab)" piše bratu Karlu v pismu 14. nov. 1899. Že ti izjavi jasno dokazujeta, kako je Cankar spregledal značaj tedanje slovenske politike, njeno umazanijo, breznačelnost, korumpiranost in frazerstvo.
Cankarjeva komediija je najnačelnejša kritika slovenskega družbenega in političnega življenja v literaturi tedanjega časa. Cankarjeva kirtika ni izhajala le iz etičnih ali le iz družbenih postavk. Cankarja je pravilni moralni občutek vodil do pravilne družbene analize.

Ivan Cankar (izgovorjava (pomoč·info)), slovenski pisatelj, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Slovenija, † 11. december 1918, Ljubljana.

Rodil se je na Vrhniki v hiši Na klancu kot osmi otrok obrtniško-proletarske družine. Oče je služil kruh kot obrtnik - krojač, kjer pa se ni dolgo obdržal in je prekinil proizvodnjo ob prihodu trgovine s konfekcijo na Vrhniko. Zapustil je družino in odšel delat v Bosno. Mati je težko preživljala družino, imela je srečo, da ji je pri tem pomagala vrhniška gospoda. Leta 1882 se je Cankar vpisal v osnovno šolo na vrhniškem hribu. Z odličnim uspehom se je leta 1888 s pomočjo vrhniških veljakov vpisal na ljubljansko realko. Stanovanje je dobil pri očetovem bratrancu Šimnu, a se je pozneje od njega zaradi pomanjkanja denarja odselil in si poiskal cenejše stanovanje. Čeprav je zelo stradal, je kdaj pa kdaj odšel med počitnicami v Pulj, kjer je imel sorodnike.

Po maturi, ki jo je opravil leta 1896, je odšel na Dunaj študirat stavbarstvo. Kmalu si je premislil in se prepisal na slavistiko. Ob tem je tudi izgubil podporo kranjskega deželnega zbora, ki je znašala 20 goldinarjev. Leta 1897 se je preselil v Pulj, ker mu je umrla mati. Čez čas se je vrnil na Dunaj, kjer je ostal do leta 1909. Dve leti prej (1907) je sicer hotel vstopiti v politiko kot kandidat socialdemokratov na deželnih volitvah, a mu ni uspelo. Po odhodu z Dunaja je živel v Sarajevu, pri bratu - duhovniku, pozneje pa se je dokončno preselil v Ljubljano.

12. maja 1913 je imel v ljubljanskem Mestnem domu znamenito predavanje Slovenci in Jugoslovani, po katerem je bil aretiran zaradi izjave, ki je zagovarjala jugoslovansko politično zvezo. Naslednje leto je bil nato znova aretiran, tokrat na Vrhniki, zaradi domnevnih simpatij do Srbov. Ne da bi zadevo preiskali, so ga zaprli na Ljubljanski grad, od koder je bil izpuščen šele 9. oktobra. Medtem mu je v avgustu umrl oče. Leto pozneje je odšel k vojakom v Judenburg na Zgornjem Štajerskem, kjer so ga po enem mesecu odpustili zaradi bolezni.

Poleti 1918 je nekaj časa prebival na Bledu, proti koncu oktobra pa je padel po stopnicah in se hudo poškodoval. Umrl je v Cukrarni v Ljubljani. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.

(vir: Wikipedija)