Kraja človeka: eseji proti medikalizaciji vsakdanjega življenja - Hitra dostava in bogat izbor

Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska, ki ne hranijo osebnih podatkov.

Več o uporabi piškotkov
Količina:

0


Znesek:

0,00

Kraja človeka: eseji proti medikalizaciji vsakdanjega življenja

Kraja človeka: eseji proti medikalizaciji vsakdanjega življenja
  • Redna cena:

    24,90 €

  • Popust:

    1,24 € (5%)

  • Spletna cena:

    23,65 €

  • Avtor:

    Thomas Szasz

  • Založba:

    UMco

  • Prevajalec:

    Branko Gradišnik

  • Datum izida:

    30.09.2013

Zaloga: ni na zalogi

Dodaj v košarico

Opis izdelka

Leto po smrti je legendarni glasnik antipsihiatrije Thomas Szasz (1920–2012) dočakal prvi knjižni prevod v slovenščino.

V knjigi esejev Kraja človeka: Eseji proti medikalizaciji vsakdanjega življenja, ki so retrospektivno potovanje skozi misel slovitega antipsihiatra Thomasa Szasza, se bo slovensko bralstvo lahko seznanilo s skrivno zgodovino psihiatrije.

Ta je po Szaszovem videnju pravzaprav nadaljevanje lova na čarovnice, pri katerem je teokratsko vero v Boga izpodrinil farmakokratski kult zdravja oz. bolezni. Szaszova teza je, da se ljudje kot svobodna bitja sami odločamo za svoja ravnanja, zato moramo zanje tudi sami odgovarjati. Psihiatrija pa se udinja Oblasti, ki ji je svoboda posameznika trn v peti, nedolžne posameznike, katerih edini greh je »moteče vedenje«, hospitalizira (pospravi izpred oči javnosti in družine), izbrane morilce, ki bi si zaslužili kazen, pa rešuje, ko jim podeli diagnozo te ali one fantomske »duševne bolezni«.

Eseji izkazujejo ne le originalnost Szaszove misli, marveč tudi njegovo humanistično razgledanost in slogovno mojstrstvo par excellence. Na straneh pričujoče knjige se tako razkriva prečni prerez razvoja njegove misli – pa tudi razkroja sodobne svobodne družbe – ki lahko slovenskemu bralstvu, intelektualstvu in zdravstvu omogoči, da se v enem samem branju seznanijo s tako rekoč vsemi epohalnimi izsledki Szaszove libertarijanske (svobodoljubne) etike in kot britev ostre družbene analize.

Mehka vezava, 15 x 21 cm, 288 strani.

THOMAS SZASZ (1920–2012) je bil kontroverzni, v psihiatričnem in političnem establišmentu osovraženi ameriški (anti)psihiater madžarsko-judovskega rodu, čigar pisanje je dandanašnji glas vpijočega v puščavi. Taka je bila že njegova prva knjiga Mit o duševni bolezni (1961), v kateri razglasi duševne bolezni za neobstoječe, saj »predikacija nesnovnega /duha/ še ni potrditev njegovega obstoja«. Med najbolj znana dela sodijo še Etika psihoanalize (1965), Produciranje norosti (1970) ter Ideologija in norost (1970), v slovenščino pa do sedaj ni bilo prevedeno še nobeno njegovo delo.
Tako ne le, da do sedaj nismo poznali Szaszovih odgovorov, marveč si nismo zastavili še niti vprašanj, ki jih terjajo!

RECENZIJA IZ MLADINE:

Psihiater židovskega rodu in madžarskih korenin je že pred drugo vojno emigriral v ZDA in tam postal osrednji kritik psihiatričnega zdravljenja. Po njem je človek odgovoren za svoje obnašanje, sklicevanje na mentalne neprištevnosti pa razume samo kot berglo, ki mu jemlje odgovornost oziroma ga napravi za večnega pacienta.

Tako denimo histerik s svojimi simptomi pritegne skrb bližnjih, ki se potem ukvarjajo z njim in prevzemajo nase iskanje rešitev zanj. Szasz v retoriki histerije vidi izjemno učinkovito komunikacijo, ki zaleže toliko kot dva tisoč besed, zato je ne šteje za bolezen, ampak za človekov izbran način bivanja. Posebej oster je do vseh vrst kriminala, ki ga psihiatrija oceni kot dejanja v stanju neprištevnosti. In seveda do farmacevtske industrije, ki le v ZDA porabi letno za zdravljenje shizofrenije 33, za odpravljanje depresivnosti pa 43 milijard dolarjev. Njegovi argumenti gredo v smer kritike, da velike korporacije skupaj s psihiatri ustvarjajo nove bolezni, da bi jih lahko zdravili, ali pa, da zdravijo stanja, ki so jih označili za bolezen, čeprav gre za modus vivendi.

Seveda je konsekventen in posamezniku pripozna popolno svobodo in z njo tudi pravico do prostega uživanja drog in samomora. Kaj je krucialno Szaszovo izhodišče? Življenje ni hec, ampak težka naloga. Stvar svobodnega posameznika pa je, da jo prenaša, da se bori, da poskuša najbolje dovršiti svoje funkcije dijaka, prijatelja, moža, očeta, delavca, učitelja, starca, v katerikoli se bo pač znašel. Stanje tegob, bolečine, anksioznosti je pač tvoje. Francoski psihoanalitik Charles Melman to potrjuje v absurdnosti svoje profesije: danes postajajo pacienti neozdravljivi, ker niso pripravljeni zase narediti nič, saj pričakujejo, da bo terapevt ta, ki jih bo ozdravil.