Pedagoški triptih

Pedagoški triptih je izpoved ravnatelja osnovne šole, je njegov obračun s samim seboj in z ljudmi, ki ga obkrožajo v svetu lažnive pedagogike. Ravnatelja je vzgoja iz časov starega režima zaznamovala do te mere, da povsod vidi samo pedagoško zlo. V svojih zapisih zato neusmiljeno razkrinkava skrivnosti svoje stroke, ki se ga hoče odkrižati, duševno pohabljenost in izumetničenost staršev, ki egocentrično in fanatično branijo pravice svojih otročajev, zgraža se nad moraliziranjem, blebetanjem in mlatenjem prazne slame histeričnih učiteljic v zbornici, brez dlake na jeziku odstira tančice blišča in bede z vsakoletnega srečanja ravnateljev in ravnateljic v hotelu ob morju, kamor se vsujejo brigade vodij pedagoškega procesa z vseh koncev Slovenije in kjer se politična pedagogika pokaže kot zmota in laž vsakokratnega dogodka.

Mehka vezava, 13,4 x 20,5 cm, 241 strani.

Pisatelj Dušan Merc, rojen leta 1952 v Ljubljani, je diplomiral iz primerjalne književnosti, zadnjih dvajset let pa je ravnatelj OŠ Prule.
Čeprav je začel objavljati dokaj pozno, je bila njegova zrela bera zelo plodovita, saj je v manj kot desetletju izdal kar sedem dokaj obsežnih romanov, ki obravanavajo tako zgodovinsko tematiko - Galilejev lestenec (1995), Čista ženska (2002), Jakobova molitev (2003) in Potopljeni zvon (2004) - kot sodobnost: Sarkofag (1997), Slepi potnik (1999) in Potažba (2001). V slednjih je ob zgodovinski epohi poudarjena eksistencialna problematika. Čeprav so mu očitno bliže večji prozni formati, je svoj opus povečal za dve zbirki kratkih zgodb: Golo mesto (2003) in Pega v očesu (2004). Njegova zgodba se pojavi tudi v Delovem zborniku Poletje v zgodbi (2002).
Galilejev lestenec, ki je bil leta 2002 preveden v nemščino, je bil leto po izidu nominiran za Delovo nagrado kresnik. Štirikrat je bil nominiran za nagrado kresnik, dva romana pa sta prišla v ožji izbor za nominacijo.
V romanih rad posega tako po zgodovinski tematiki (Jakobova molitev, Potopljeni zvon) kot po eksistencialistični problematiki sodobnega časa (Slepi potnik, Šesta knjiga sanj), motivno-tematski okvir njegovih zgodb pa običajno zajema povsem preproste, vsakdanje pripetljaje in nezgode med partnerji, pogosta je tematizacija lika oblastne, zapovedovalne matere, v njih je avtor pozoren na vsakršne anomalije in neobvladljive nagone.