Evnuhova senca

Glavni junak romana Evnuhova senca Miquel Gensana je rojen 30. aprila leta 1947, torej na isti dan kot se je v Barceloni rodil Jaume Cabré. A to ni zgodba o zavoženi generaciji frankizma, temveč o posameznikih, ki niso uspeli najti svojega mesta v svetu. Ima namreč dvoglavo strukturo. Miquel in trideset let starejši stric Maurici sta zadnja člena v dolgi rodovini.

Oba sta zavezana umetnosti in vprašanje je, če ni tudi to jalovo početje. Pogled skozi prizmo dveh opazovalcev pokaže, kako relativna so vsa stališča. Pod peresom se svet drobi, celo skrbno izrisan rodovnik v družinski kroniki se izkaže za nezanesljivega. Vse, kar je ostalo v preteklosti, je zgolj zgodba. A le tako spreten romanopisec kot je Cabré, lahko kljub zavesti o nezanesljivosti spomina in besed pokaže na usodnost časa, ki je zaznamovalo njegovo življenje.

Po besedah Jaumeja Cabréja je pisatelj »človek, ki piše.« Cabré res dokazuje, kako lahko pisateljevo mojstrstvo pride na dan v različnih možnostih besednega izražanja. Pisec televizijskih scenarijev in teoretičnih razmišljanj o literaturi je strmo pot v sam vrh sodobne katalonske literature začel leta 1991 z objavo romana Gospôda, kmalu nato je izšla trilogija pod naslovom Knjiga o mestu Feixes (1996). Romanu Evnuhova senca iz leta 1996 sta sledila še zbirka kratke proze Zimsko potovanje (2001) in ponovno zelo odmeven roman Šumenje Pamana (2004).

Avtorica spremne besede je Simona Škrabec.

Trda vezava, 13,5 x 20,5 cm, 496 strani.