Zvonovi pozimi

Poezija Czesława Miłosza je usmerjena v iskanje transcendence za zunanjo pojavnostjo, refleksivna, celo filozofska, eruditska in v svoji poliloškosti, vživljanju v različne pesniške glasove in stališča, na meji protejske izmuzljivosti. Zmožnost uzreti dialektično nasprotje, imanentno naravi, zgodovini, človeški kulturi in civilizaciji, in hitre spremembe perspektive ji omogočajo, da ne skrepeni v neki fazi svojega razvoja, ampak se odriva v nenehno raziskovanje in preseganje že doseženega.

Pesnik, večni iskalec inovativne, »prostornejše« oblike, se je zavestno odločal za klasično mero in optimistično naravnanost. Knjiga vsebuje kronološko urejene pesmi iz vseh Miłoszevih zbirk, vključno s posthumnimi Zadnjimi pesmimi (2006), in je najobsežnejša predstavitev poezije poljskega nobelovca v slovenščini doslej.

»Sprva je Milozseva poezija simbolistična in apokaliptična, kasneje pa postane bolj komunikativna, četudi se nikoli ne odreče modernizmu.« - (Tanja Leseničar - Pučko, Dnevnik)

Trda vezava, 595 strani.