Naš človek na terenu

Perišić tudi v svojem prvem romanu ostaja zvest poetiki, ki smo je vajeni iz kratkih zgodb. In temam, ki jih je v Našem človeku na terenu precej takšnih, ki so značilnost tudi »slovenskega terena«.

Perišićeve literarne osebe so socialno determinirane, predstavljene v konkretnih urbanih okoljih, tematizirajo se zgodbe mladih ljudi okrog tridesetih let, najpogosteje potisnjenih na obrobje (socialno, finančno, družbeno) – bivših vojakov, braniteljev, narkomanov, rekonvalescentov, navijačev, kriminalcev, vse predolgo študentov, intelektualcev brez službe in položaja v družbi, pripovedovanje je razpršeno in odslikava depresivnost, nevrotičnost, absurdnost, brezizhodno ujetost v posttranzicijskem hrvaškem času in prostoru.

Trda vezava, 21,0 x 14,0 cm, 375 strani.