Lahkoda*

Lahkoda: med lahkoto in lakoto, ta lapidarni, enigmatični, s spregavim umom prepognjeni morebiti. Četudi: Milan Jesih je en sam, in pika. Identificiran po prvem verzu katerekoli od njegovih pesmi. A kljub vsemu in v posmeh pravkar zapisanemu se iz zbirke v zbirko vzpostavlja neka edinstvena metamorfozičnost znotraj avtopoetike. Po reintronizaciji kralja soneta, po jambiziranju slovenskega verza, po takorekočnostih in imaginaciji stotih mest - Lahkoda, morebiti, mogoče, nemara, čemune...Izpisovanje koprenaste meje med resničnim in izsanjanim je v teh pesmih morebiti bolj trdno, bolj pričujoče kot kdaj prej v Jesihovi poeziji. Piruete misli in glasu ne odplaknejo ontologije snovnega in nesnovnega, prej nasprotno, naredijo jo za tisto, kar je in ni oziroma kar je, ker je zgolj morebiti. Lepše povedano: Lahkoda.

Trda vezava s ščitnimovtkom, 14,5 x 21,5 cm, 121 strani.