Splet večnosti (3. del trilogije Labirint sveta), Beletrina - Hitra dostava in bogat izbor

Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska, ki ne hranijo osebnih podatkov.

Več o uporabi piškotkov
Zaradi izrednih razmer do preklica karantene ne omogočamo plačil po povzetju. Zaradi omejevanja širitve koronavirusa vas naprošamo, da spletne nakupe poravnate vnaprej (predračun, kartice, paypal). Hvala za razumevanje.
Količina:

0


Znesek:

0,00

Splet večnosti (3. del trilogije Labirint sveta)

Beletrina

Splet večnosti (3. del trilogije Labirint sveta)
  • Redna cena:

    27,00 €

  • Popust:

    1,35 € (5%)

  • Spletna cena:

    25,65 €

  • ISBN:

    9789612841591

  • Avtor:

    Marguerite Yourcenar

  • Založba:

    Beletrina

  • Prevajalec:

    Saša Jerele

  • Datum izida:

    12.02.2016

Brezplačna dostava

Zaloga: na zalogi

Dodaj v košarico

Opis izdelka

Roman Splet večnosti je zadnji nedokončani del družinskega triptiha Labirint sveta in dopolnjuje že prevedeni knjigi V pobožen spomin in Severni arhivi.

V njem se Marguerite Yourcenar posveti življenjski zgodbi svojega očeta Michaela, svetovljana, ljubitelja mondenih letovišč, igralnic in žensk, a tudi nekonvencionalnega starša, ki svojo hčer ob večerih uvaja v francosko književnost, jo v Parizu spremlja v gledališča, muzeje, na koncerte.

Vendar je resnična junakinja romana Jeanne, žena baltskega skladatelja Egona de Revala, protestantka in pisateljica, katere lepota in duhovna širina sta prevzeli tako Michaela, ki se je z njo zapletel v razmerje, kot Marguerite. Rahločutno in bleščeče izrisani ljubezenski trikotnik, ki se prelomi v mračne tone prve svetovna vojna, je ganljiv sklep mojstričinega opusa in ponuja neprecenljiv vpogled v genezo njene osebnosti.

Trda vezava s ščitnim ovitkom, 14,5 x 21 cm, 329 strani.

O AVTORICI:

Marguerite Yourcenar se je rodila l. 1903 v Bruslju kot hči belgijske matere in francoskega očeta. Čeprav se ni priključila nobeni literarni smeri svoje dobe, so jo že za življenja uvrščali med moderne klasike. Leta 1980 je bila kot prva ženska izvoljena v Francosko akademijo. Svetovno slavo je dosegla z zgodovinskima romanoma Hadrijanovi spomini (1951) in Opus nigrum (1968). V njeni zapuščini najdemo poleg pripovedne proze, poezije in dramatike tudi filozofske in literarnozgodovinske eseje.