Umetnina

Émile Zola je konec šestdesetih let 19. stoletja zasnoval ciklus tedaj desetih romanov, v katerih naj bi družbo predstavljali štirje svetovi: prostitutke, morilci, duhovniki in umetniki. Nekaj let pozneje je že izoblikoval glavnega junaka umetniškega romana, ki ga je v svojih zapiskih označil takole: »Claude Lantier, rojen leta 1842, mešanica, spojitev, materina moralna in telesna prevlada, dedna nevroza, ki se obrne v genialnost. Slikar.«

Marsikaj pri Claudu spominja na Paula Cézanna, marsikaj pri Claudovem prijatelju Sandozu pa na samega Zolaja – Umetnina je izjemen roman s ključem, v katerem se z izmišljenimi imeni in v spremenjenih okoliščinah pojavljajo resnične osebe in dogodki. Ob tem Umetnina prinaša tudi vpogled v odnose med umetniki, umetniki in njihovimi deli ter odnose umetnikov do priznanj in prepoznanj njihovih stvaritev v širših krogih, za katere se zdi, da so se do danes le malo spremenili.

O AVTORJU:

Émile Zola (1840-1902), pisatelj, novinar in politični aktivist, je zagotovo najpomembnejši francoski avtor poznega 19. stoletja. Velja za najvidnejšega predstavnika naturalizma, umetnostne smeri, ki si prizadeva prikazati stvarnost v njeni dejanski resničnosti po zgledu znanosti, in na kateri temelji Zolajeva monumentalna serija dvajsetih romanov Rougon-Macquartovi. Zola je poznan po svoji aktivni intervenciji v afero Dreyfus, ki je na prelomu med 19. in 20. stoletjem razdelila Francijo. V podporo krivo obtoženemu judovskemu častniku je januarja 1898 v listu L'Aurore objavil znamenito pismo predsedniku francoske republike z naslovom Obtožujem (J'accuse).

Trda vezava, 13,5 x 20,5 cm, 562 strani.