Miza v slovenskem ljudskem izročilu

Miza, vsakdanja in praznična, je bila vedno povezana z vrsto nenapisanih pravil. Na vsakdanjo mizo je prihajala polenta, zelje, repa, fižol, korenje, praznik pa je bil obarvan s praznično posebnostjo. Običajno je bila miza postavljena nasproti vrat, nad njo pa je bil bohkov kot. Miza je povedala kdaj je bil navaden delavnik, kdaj nedelja, kdaj praznik.
Slovenski reki – k mizi povabiti, stol ponuditi, skupaj za mizo sesti – pomenijo gostoljubje in prijateljstvo, dogovarjanje..
Miza v starosvetni slovenski kmečki domačiji je bila narejena večinoma iz javorjevega ali hrastovega lesa, zato je bila trdna in je prehajala iz roda v rod. Pri mizi, ob steni, so bile klopi, stolov je bilo v kmečki izbi le nekaj.

Mehka vezava, 15 x 21 cm, 26 strani.