Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka - Hitra dostava in bogat izbor

Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska, ki ne hranijo osebnih podatkov.

Več o uporabi piškotkov
Količina:

0


Znesek:

0,00

Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka

Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka
  • Redna cena:

    12,80 €

  • Popust:

    0,64 € (5%)

  • Spletna cena:

    12,16 €

  • Avtor:

    Nada Praprotnik

  • Založba:

    Medium

  • Datum izida:

    26.03.2015

Zaloga: na zalogi

Dodaj v košarico

Opis izdelka

Botaničarka dr. Nada Praprotnik raziskuje zgodovino botaničnih raziskovanj na Slovenskem. Preučuje sistematiko, razširjenost in slovensko poimenovanje praprotnic in semenk v Sloveniji. Njeno glavno floristično raziskovalno področje so Alpe, predvsem Karavanke. Rezultate raziskovanj objavlja v strokovnih, poljudnih ter znanstvenih publikacijah.

Rastlinstvo v Sloveniji je zaradi njenega razgibanega reliefa, geološke zgradbe, zemljepisne lega in podnebja izredno bogato in raznoliko. Med rastlinskimi vrstami najdemo okrog 70 vrst, ki rastejo samo pri nas, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu in ki označujejo posebnost slovenskega ozemlja. Na ozemlju Slovenije je število rastlinskih vrst na enoto površine izjemno veliko. Prav pestrost rastlinskega sveta je že pred več kot dvesto leti v naše kraje privabila naravoslovce, ki so mnogo rastlin prvič videli pri nas, jih opisali in jim dali ime po naših krajih in po naših ljudeh.

Ovčar Marko je povest, ki je rahlo zgodovinsko obarvana in sega v čas čebelarja Antona Janše. Dogajanje je postavljeno v pisateljevo rojstno faro in na planine ob vznožju in pobočjih Vrtače, Begunjščice in Stola. Njegovi opisi rastlinstva so tako živi, da se še dane lahko sprehajamo po sledeh in sončnih stezah ovčarja Marka.
Knjižica vam bo pomagala pri odkrivanju in prepoznavanju skritih lepot rastlinskega bogastva na sončni strani Alp.

Mehka vezava, 11,5 x 20 cm, 102 strani.

VEČ PODATKOV O AVTORICI:

Dr. Nada Praprotnik je bila rojena na Jesenicah. Osnovno šolo je obiskovala v Žirovnici, gimnazijo pa na Jesenicah, kjer je leta 1970 tudi maturirala. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1975 diplomirala z delom Floristična oznaka območja Vrtače v osrednjih Karavankah, leta 1979 je magistrirala z delom Saxifraga moschata agg. v Jugovzhodnih Apneniških Alpah, leta 1988 pa doktorirala z delom Ilirski florni element v Sloveniji.

Od leta 1975 dalje je bila zaposlena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije kot vodja Kustodiata za botaniko, od leta 2002 dalje je bila muzejska svetnica. Vodila je alpski botanični vrt Juliana v Trenti, ki je edini alpski botanični vrt v Sloveniji in je od leta 1951 zavarovan kot spomenik oblikovane kulture.
Urejala in strokovno obdelovala je stare muzejske herbarijske zbirke. Ukvarjala se je z zgodovino botaničnih raziskovanj na Slovenskem in raziskala življenje in delo naslednjih botanikov oziroma naravoslovcev: Karla Zoisa, Franca Ksaverja Wulfena, Balthasarja Hacqueta, Franca Hladnika, Henrika Freyerja, Valentina Plemla, Andreja Fleischmanna, Karla Dežmana, Nikomeda Rasterna, Jurija Dollinerja in Angelo Piskernik. Preučuje sistematiko, razširjenost in slovenska poimenovanja praprotnic in semenk v Sloveniji. Leta 2013 se je upokojila.

Njeno glavno floristično raziskovalno območje so Alpe, predvsem Karavanke. Samostojno ali s sodelavci je pripravila več razstav (samostojna razstava Ob 50-letnici Juliane, sodelovanje pri razstavi Travnik, sodelovanje pri razstavi Prizadevanja naravoslovcev na Slovenskem in njihov prispevek k narodni kulturi, samostojna razstava Zdravilne rastline, prevod in priprava gostujoče razstave iz sarajevskega muzeja Drevesa in grmi Jugoslavije, razstava o Blagayevem volčinu za krajevni muzej v Polhovem Gradcu, samostojna razstava Blagayev volčin – naša botanična znamenitost, sodelovanje pri razstavi Narodnega muzeja Slovenije z naslovom Slovenci v letu 1789, sodelovanje pri pripravah na razstavo Ogrožene praprotnice in semenke v Sloveniji, razstava Ogrožene praprotnice in semenke v Sloveniji, samostojna razstava 50. obletnica smrti botanika Alfonza Paulina (1853-1942), sodelovanje pri razstavi Varstvo narave na Slovenskem, sodelovanje pri razstavi 75 let botanike na ljubljanski univerzi, soavtorstvo pri razstavi 200. letnica smrti botanika Karla Zoisa (1756-1799) na Brdu pri Kranju in v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, sodelovanje pri razstavi Mamut v Hermanovem brlogu v Muzeju novejše zgodovine Celje, samostojna razstava Alpiner botanischer Garten Juliana in Trenta v Biološkem inštitutu Botaničnega vrta v Münchnu, sodelovanje pri razstavi Narava Slovenije, Alpe). Piše poljudne prispevke o rastlinstvu in o varstvu naravne dediščine. Sama ali skupaj s sodelavci je napisala veliko strokovnih člankov in monografij.