Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska, ki ne hranijo osebnih podatkov.

Več o uporabi piškotkov
Količina:

0


Znesek:

0,00

Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti

SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI

Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti
  • Redna cena:

    19,00 €

  • Popust:

    3,80 € (20%)

  • Spletna cena:

    15,20 €

  • ISBN:

    9789612860936

  • Avtor:

    Silvija Borovnik

  • Založba:

    Univerzitetna založba Univerze v Mariboru

  • Datum izida:

    12.10.2017

Zaloga: na zalogi

Dodaj v košarico

Opis izdelka

V pričujoči knjigi se ukvarjam s problematiko večkulturnosti in medkulturnosti v izbranih delih iz slovenske književnosti. V prvem delu pišem o esejih Draga Jančarja in Aleša Debeljaka, ki sta opozarjala na intenzivna vprašanja o slovenski identiteti, kakršna so se razvijala že v času Avstro- -Ogrske, se nadaljevala v Državi SHS in poznejši Kraljevini, bila posebej pereča v času socialistične Jugoslavije in se znova pojavljajo tudi v samostojni državi Sloveniji.

Pisatelja dokazujeta, da je proti koncu 20. stoletja obenem s težnjami za odcepitev Slovenije od Jugoslavije oživelo močno gibanje za ponovno vključitev Slovencev v t. i. Srednjo Evropo, oba avtorja pa tudi kritično pišeta o tem, kaj je prineslo Slovencem življenje v novi Evropski zvezi. Tudi sama poudarjam, da se je slovenska književnost že od nekdaj prištevala k srednjeevropski in da je bil prostor, v katerem je nastajala, še v prvi polovici 20. stoletja dvojezičen, v času SFRJ pa celo večjezičen. To dejstvo je bilo iz političnih in ideoloških razlogov po drugi svetovni vojni odrinjeno, slovenska književnost pa zgovorno priča o tem, da je bilo življenje na Slovenskem tako pred drugo svetovno vojno kot tudi po njej prežeto z večkulturnostjo in s številnimi medkulturnimi prepletanji.

Le-ta so življenje bogatila, mu dajala širšo dimenzijo, včasih pa so izražala tudi zgodovinske konflikte in travme. Nadalje pišem o tem, da so slovenski pisatelji in pisateljice poglobljeno premišljali o nacionalni usodi in identiteti, zelo intenzivno pa tudi o vprašanjih slovenskega jezika. Dokazujem, da se niso zapirali pred svetom, temveč ravno obratno, da so bili na osnovi spoštovanja lastnega jezika in kulture spoznavno radovedni in naklonjeni vsemu, kar je bilo tuje in drugačno. Njihovi nazori so izražali kozmopolitizem, ne pa nacionalizma in ksenofobije, čeprav je morala biti njihova drža pogosto narodnoobrambna. Poudarjam, da tudi sodobna slovenska književnost ni enokulturna in enojezična. Menim, da mora slovenski literarni kanon upoštevati tudi literarno delo vseh tistih, ki so se v Slovenijo priselili iz osebnih ali političnih razlogov kot tudi vseh onih, ki pišejo izven meja Slovenije. Tematiko večkulturnosti in medkulturnosti sem analizirala na osnovi del Draga Jančarja, Aleša Debeljaka, Josipa Ostija, Gorana Vojnovića, Brine Svit, Erice Johnson Debeljak, Maruše Krese, Maje Haderlap, Petra Handkeja, Florjana Lipuša, Alme Karlin in Prežihovega Voranca. V drugem delu znanstvene monografije pa sem želela pokazati na razliko med lažno in pristno internacionalizacijo v slovenskem univerzitetnem prostoru in opozoriti na načrtovano škodljivo zapostavljanje slovenščine kot učnega jezika na slovenskih univerzah. V zvezi s tem so v javnosti zlasti leta 2016 potekale intenzivne polemike, v katerih sem po svojih močeh polno sodelovala.

Red. prof. dr. Silvija Borovnik

Mehka izdaja, 14,0 x 21,0 cm,172 strani.