Če škripa med hčerjo in materjo, Kako razvozlati ženski gordijski vozel - Hitra dostava in bogat izbor

Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska, ki ne hranijo osebnih podatkov.

Več o uporabi piškotkov
Količina:

0


Znesek:

0,00

Če škripa med hčerjo in materjo

Kako razvozlati ženski gordijski vozel

Če škripa med hčerjo in materjo
  • Cena:

    28,90 €

  • ISBN:

    9789617050660

  • Avtor:

    Victoria Secunda

  • Založba:

    UMco

  • Datum izida:

    10.06.2020

Zaloga: ni na zalogi

Dodaj v košarico

Opis izdelka

Priročnik, ki ga je priznana ameriška psihologinja napisala na podlagi obširnih raziskav in tudi lastnih izkušenj, je enkraten zaradi tega, ker včasih težaven odnos mati– hči obravnava iz perspektive hčere. V knjigi opredeljuje tabuje, ki prepovedujejo hčeram, da bi gojila povsem upravičena negativna čustva v zvezi z ne dovolj dobro materjo.

Bralke, ki jih je družinska in družbena atmosfera kondicionirala v občutja nenehne krivde in samoobtoževanja zaradi zamer, ki jih čutijo do matere, lahko zdaj, ko so karte končno na mizi, raziščejo svoje razmerje z materjo v bolj objektivni luči, odrešene nenehnega pritiska po rabi različnih mehanizmov potlačitve ipd. Že samo spoznanje, da v tem težkem položaju bralka ni edina in sama, ampak udeleženka splošnega procesa, značilnega za družinsko patologijo, je dovolj odrešilno, da lahko najde moč in pot k nadaljnjemu reševanju.

»Otrok je v razmerju s starši, ne glede na leta, ves čas v povsem podrejenem položaju. Nekoč sem to dejstvo strnil v ugotovitev, da lahko starši otroka kadarkoli strpajo v norišnico, otrok pa staršev nikoli – niti ko starostna demenca povzroča družini kar se da hudo škodo. Secundina knjiga je enkratna zaradi tega, ker ta problem obravnava iz perspektive hčere. Opredeljuje ‘materinski mit’ oziroma tabu, ki prepoveduje hčeri, da bi gojila povsem upravičena negativna čustva v zvezi z ne dovolj dobro materjo.
Bralke, ki jih je družinska in družbena atmosfera potiskala v občutja nenehne krivde in samoobtoževanja zaradi zamer, ki jih čutijo do matere, lahko s to knjigo, ko so karte končno na mizi, raziščejo svoje razmerje z materjo v bolj objektivni luči, odrešene nenehnega pritiska po rabi različnih mehanizmov potlačitve ipd. Že samo spoznanje, da v tem težkem položaju bralka ni edina in sama, ampak udeleženka sploš­nega procesa, značilnega za družinsko patologijo, je dovolj odrešilno, da lahko najde moč in pot k nadaljnjemu reševanju.« – prevajalec Branko Gradišnik

IZ KNJIGE:
»Izprašala sem sto žena v starosti od dvaindvajset pa do devetinsedemdeset let, ki imajo ali so imele težave z materjo in ki so v različnih stadijih razpletanja vozlov iz nesrečnega otroštva. Ujete so med dvojni imperativ hrepenenja po idealnem razmerju z materjo in sprijaznjenja z možnim; med otročjo fantazijo in odmerjeno, odraslo optiko. V vezeh med temi hčerami in materami je med pričakovanji in namerami razpeta celotna pahljača, od morilskega besa pa do ljubečega spoštovanja medsebojnih razlik.«

»Zgodovine ne moremo pisati nanovo, lahko pa preusmerimo prihodnost. Pogoj je, da ne postanemo neljubeče matere – matere, prijateljice, kolegice, ki jim ni mar. Lahko se naučimo videti v svoji materi žensko človeških proporcev. In postanemo lahko rod prehodnih hčera, v katerem se bo dediščina nesprejetosti preusmerila in ki bo naredil konec metaforičnemu prelaganju bremena na naslednji rod.«

Nobena hčerka si še ni želela, da bi se počutila neljubljena; nobena mladenka ne mara občutka, češ da ne bo zmogla biti dobra mati; in nobena mati si ne želi misliti, da je kot mati odpovedala. Kadar se materi in odrasli hčeri posreči, da pustita za sabo svoje vojne, svoje pritožbene sezname, svoje izgube, oklevanja in rane – ko se jima posreči pustiti za sabo očitke – se odpro neznanske možnosti celjenja. 'Nikoli nič ne izbriše otroštva,' je zapisala Simone de Beauvoir. Težavne vezi med materami in hčerami raziskuje knjiga Če škripa med hčerjo in materjo z razumevanjem za obe strani generacijskega jeza in z zavestjo o tem, kako pomembno je, da razrešimo to najbolj intimno in najbolj zapleteno – in prvo – razmerje v življenju ženske.«

O AVTORICI:
Victoria Secunda (1939–­2019), raziskovalna novinarka, ki je bila sama žrtev nesrečnega razmerja z materjo, je v prizadevanjih, da bi se ga rešila, posvetila problemu tudi svoje poklicno zanimanje. Osredotočila se je na hčere, ne da bi zanemarjala matere. Podrobno in globinsko je intervjuvala mnoge žrtve na obeh straneh in iz tako zbrane kazuistike prišla do shematskega uvida v osnovne tipe ne dovolj dobrih razmerij med materjo in hčerjo, do razumevanja mehanizmov, ki jih povzročajo, in reakcij, ki jih poglabljajo in vlečejo v čas hčerine odraslosti. Svoje izsledke je zbrala v knjigi Če škripa med materjo in hčerjo, ki vse do danes ostaja eno od temeljnih del na svojem področju.