Časopisje na Primorskem v letih 1941-1945 in njegova propagandna funkcija, IN NJEGOVA PROPAGANDNA FUNKCIJA - Hitra dostava in bogat izbor

Obvestilo o uporabi piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska, ki ne hranijo osebnih podatkov.

Več o uporabi piškotkov

Drage bralke in bralci, BON-2021 lahko koristite tudi za nakupe knjig v knjigarni Galarna.si. Najnižji možni znesek koriščenja bona je 50 €.

Količina:

0


Znesek:

0,00

Časopisje na Primorskem v letih 1941-1945 in njegova propagandna funkcija

IN NJEGOVA PROPAGANDNA FUNKCIJA

Časopisje na Primorskem v letih 1941-1945 in njegova propagandna funkcija
  • Redna cena:

    25,00 €

  • Popust:

    1,25 € (5%)

  • Spletna cena:

    23,75 €

  • ISBN:

    9789617104035

  • Avtor:

    Tanja Jakomin Kocjančič

  • Založba:

    Inštitut za novejšo zgodovino

  • Datum izida:

    18.03.2021

Brezplačna dostava

Zaloga: na zalogi

Dodaj v košarico

Opis izdelka

Delo 'Časopisje na Primorskem v letih 1941-1945' je nastalo na osnovi doktorske dizertacije, ki jo je avtorica zagovarjala na Fakulteti za humanistične študije na Primorski univerzi v Kopru leta 2018. Kot preberemo v Povzetku knjige, je v monografiji predstavljeno časopisje, ki je v obdobju od 1941 do 1945 izhajalo na Primorskem, s posebnim poudarkom na vsebini in načinu njegovega poročanja. Tisk je na tem geografskem območju služil v prvi vrsti politični propagandi, ki je imela za cilj pridobivanje privržencev, mobilizacijo potencialnih sodelavcev, odvračanje od nasprotnih idejnih taborov; osrednji propagandni nalogi medvojnega časopisja pa sta bili ideološko indoktriniranje in politična mobilizacija. …

Kot navaja avtorica, je bil namen v središče raziskave postaviti tudi vprašanje zahodne meje bodoče Zedinjene Slovenije in specifično vlogo Trsta, narodnostno mešanega mesta, predvsem zaradi njegovega strateškega položaja in pristanišča. … Trst je bil v medvojnem času predmet sporov in spopadov, saj so si ga lastili vsi v vojno vpleteni akterji. V knjigi avtorica izpostavi problem kolaboracije, »ogroženost vere« in obsojanje komunistične ideologije (brezboštvo), predstavitev nasprotnikov v ideološkem in političnem kontekstu ter vojaških in političnih dogodkov. Prav tako je osvetljena vloga ženske in predvsem matere, ki predstavlja eno od osrednjih propagandnih figur, ter partizansko in domobransko pesništvo in sklicevanje na slovenske pesnike in pisatelje oz. narodno kulturo kot polja ideološkega spopada za monopol nad kulturno tradicijo.

Delo implicitno izpostavlja problematiko življenjskega prostora primorskih Slovencev od Benečije do Istre (čeprav ne sledi njegovi problematiki in slovenskega etničnega prostora ne izpostavlja). Pred nas vsaj hipotetično ponovno stopi celoten slovenski narodni prostor z Benečijo, Istro in Trstom; skupaj s tistim delom Primorske, ki smo ga do danes izgubili. Do danes smo nekako sprejeli, da je velik del ostal v Italiji in nato sedaj na Hrvaškem. Predmet raziskovanja je torej postavljen na Primorsko. Avtorica opredelitev območja povzema po predhodnem raziskovanju medvojne tematike in ga pojmuje bolj ali manj kot širok pas na obeh straneh današnje slovensko-italijanske meje, ki obsega Tržaško s Krasom in Bregom, slovensko Istro[1], Goriško in vzhodni del Videmske pokrajine, to je Beneško Slovenijo, Rezijo in Kanalsko dolino.[2] Gre za zahodni del slovenskega naselitvenega prostora, in sicer za del med Furlansko nižino, Jadransko obalo in Kranjsko. Ime se je uveljavilo med priključitvijo Primorja Italiji:
Tržaška pokrajina, Goriška regija, Slovenska Istra, Kras, vzhodni del Furlanije-Julijske krajine. Sodobna Primorska se je oblikovala v času boja proti fašizmu in obsega ves slovenski prostor, ki ga je rapalska pogodba odrezala od matične domovine.[3]

Po drugi strani pa govori o času napada na naš življenjski prostor ter dejstvo okupacije s strani Italije in Nemčije osveži preko njunega propagandnega delovanja. Čas od 1941 do 1945, ki ga podzavestno enačimo z obdobjem 2. svetovne vojne, za Slovence predstavlja obdobje popolne okupacije in nasilnega uničevanja našega naroda za njegovo prisvojitev. V ospredje tako ponovno stopi dejstvo okupacije našega prostora z neizprosnim imperativom ta prostor zavzeti, uničiti domače prebivalstvo ter izbrisati njegovo kulturo.

V obravnavo je po polstoletnem intenzivnem osvetljevanju vsebin in gledišč zmagovalne strani, ki ga v knjigi predstavlja partizansko gibanje, vključena tudi poražena stran, ki jo predstavlja domobranstvo. Zgodovino seveda pišejo zmagovalci, zato smo na čas 2. svetovne vojne naučeni misliti s podatki, ki so pomembni za ohranjanje oblasti zmagujočih. V dosedanjih virih prevladujejo partizani in OF na eni strani ter fašisti in italijanski okupatorji na drugi; nemško okupacijo zasledimo v veliko šibkejši obliki, komunistom nasprotne ideološke in politične dejavnost (razen dejavnosti katoliške cerkev) vsebinsko skoraj ne poznamo. V pričujočem delu je prikazano propagandno delovanje štirih protagonistov vojne na Primorskem (in v Istri), to sta dve okupacijski sili: Italija in Nemčija in dve domači ideološko nasprotujoči si strani, na kateri je bil razdeljen slovenski narod.

Raziskava je zahtevala zelo veliko dela in je skoraj preširoka za celovito obravnavo. Opravljeno delo pa je zelo pomembno še posebej zaradi vključevanja del zatajevane zgodovine in približevanju razumevanja nasprotujočih si strani – točko, ki jo je treba doseči za preseganje razkola in njegovih korenin. Pomembno je tudi odkrivanje objav okupatorskih sil Italijanov in Nemcev, saj je bil raziskovalni in medijski prostor po 2. svetovni vojni namenjen prvenstveno prikazovanju in utrjevanju vloge zmagovalne strani, to je partizanskega delovanja. Odpiranje prostora domobranskemu časopisju in kulturne dejavnosti kot predstavniku nasprotujoče strani socialistične revolucije in državljanske vojne je zato pomemben korak k razumevanju dogajanja, preseganju zapriseženega nasprotovanja in obstanka Slovencev.

Izid knjige sovpada s 150. obletnico slovenskega narodnega tabora v Kubedu iz leta 1870 in 100. obletnico prvih uporov proti fašizmu v Istri in t. i. marežganskega upora. Dogodka imata simbolni pomen stoletnih in tisočletnih prizadevanj uporov Slovencev proti nenehnemu pritisku na slovenski narodni prostor, ki teče na eni strani preko organiziranega razseljevanja/naseljevanja, zasedanja in okupacije narodnega prostora na eni strani, na drugi pa preko nasilnega ali nenasilnega vnašanja tujih jezikov in kultur in brisanja slovenskega staroselstva v tem prostoru. V tej luči je delo zelo aktualno, saj izpostavlja obdobje najnasilnejše okupacije in krvavega uničevanja slovenskega življa sredi prejšnjega stoletja.
Vpričo tega in dejstva, da izrinjanje in uničevanje našega naroda tečeta v prvi vrsti preko vzdrževanja notranje razklanosti (po definiciji in logiki zadev vzdrževane od zunaj) in propagande, ki teče tako preko kulturne dejavnosti, medijev, v širšem smislu pa tudi preko izobraževanja in znanstvene dejavnosti, delo predstavlja odlično osnovo za nadaljnje raziskave. V prvi vrsti bi kazalo dodatno osvetliti nekatere podmene monografije, kot so Primorska, slovenska Istra in zahodna narodnostna meja Slovencev, po drugi strani pa oblike okupacije prostora. Delo, ki po strukturi nakazuje namero po objektivnem osvetljevanju dogajanja, je priložnost za vprašanje objektivnosti slovenskih raziskovalnih ustanov in preseganja marksistične/socialistične naravnanosti slovenskega raziskovanja.

Delo kliče k nadaljevanju RAZPRAVE v več smereh:
- Celoviti osvetlitvi in razumevanju izvora in vzdrževanja slovenske razklanosti ter vlogi ideologij in propagande pri tem; nove oblike kolaboriranja s tujimi centri moči danes;
- Opredelitev namena raziskovanja v luči vpetosti raziskovanja v praksi; zasnova raziskave; komu so namenjeni in komu objektivno služijo njeni izsledki;
- Zgodovinska dinamika pojma Primorska in slovenska/Slovenska Istra ter vprašanje Slovencev v Istri v odnosu do slovenskega narodnega ozemlja v različnih državnih tvorbah v zadnjih dveh stoletjih; odpovedovanje slovenskemu narodnemu prostoru v Istri danes;
- Obravnava obdobja 1941-1945 kot časa okupacije slovenskega ozemlja s strani Italije in Nemčije v luči zgodovinskih teženj po zasedbi našega prostora, ki se v mirnodobnem času nadaljuje z drugimi vrstami propagande; postopna zasedba in izguba ozemlja po letu 1945 in borba za narodnostni prostor danes;
- Ideološki pečat slovenskega raziskovanja ter celovita/dokončna razjasnitev »kolaborantstva« v luči vseh navez državljanskih in političnih pobud in institucij s tujimi centri moči; odkrivanje in priznanje vseh zunanjih navez (ki po pravilu odkrito ali prikrito vzdržujejo razklanost) vseh sodelujočih je prvi pogoj za prehajanje notranjih sovražnosti;
- Vrste propagande in pomen propagande v vojnah in pri mirnodobnih okupacijah, še posebej danes; vloga kulturne in raziskovalne dejavnosti pri tem.

Trda vezava, 13,5 x 21 cm, 343 strani.

O AVTORICI:
Kulturologinja Tanja Jakomin Kocjančič, rojena v Kubedu, je ena od istrskih izobraženk in kulturnih delavk, ki se s svojim kulturološkim in publicističnim delom slovenski kulturi v Istri prispeva pomembne prispevke. S svojimi radijskimi in pisnimi objavami, animacijskim delom in vodenjem prireditev je zaznamovala kulturno prebujo slovenske Istre od 90. let dalje.