Josip Jurčič (1844 - 1881): Pripovednik svojega in našega časa

Čeprav je šel Josip Jurčič v šolo uspešno šele drugič, star devet let, in lepemu uspehu na gimnaziji v glavnem mestu Kranjske navkljub študija slavistike in klasične filologije v cesarskem mestu ni dovršil, pa je dovršil prenekatero povest in roman. Že za časa svojega življenja si je zato upravičeno prislužil naziv enega boljših pisalcev slovenske književnosti in (p)ostal tudi eden najpomembnejših pisateljev našega časa. Monografija z literarnozgodovinskega vidika tematizira posmrtno slavo in tuzemsko življenje velikega Muljavca ter njegovo pripovedništvo kot celoto.

Avtorica na način poliloga tematizira poprejšnja literarnozgodovinska dela o Jurčiču, pri tem pa uležane literarnozgodovinske resnice in prenekatero podrobnost v jurčičevskem izročilu popravi in postreže z novimi spoznanji in svežimi interpretacijami njegovih pripovednih del. Josip Jurčič Urške Perenič oživlja zaprašeno gradivo, iz katerega se je vzpela zgradba slovenske pripovedne proze, slovenske javnosti in slovenske kulture.

Trda vezava, 14 x 21,5 cm, 292 strani.

O AVTORICI:

Urška Perenič (1982) je literarna zgodovinarka, izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Več let je predavala na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in gostovala na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju. Bila je znanstvena sodelavka pri mednarodnih raziskovalnih projektih »Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška« in »Encyclopedia of Romantic Nationalism in Europe« ter domačih raziskovalnih projektih »Prostor slovenske literarne kulture«, »Nacionalni pesniki in kulturni svetniki« ter »Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju« pod vodstvom ZRC SAZU.

Je vodja projekta »Wikivir: Slovenska leposlovna klasika na spletu«. Urška Perenič je avtorica znanstvene monografije in učbenika s področja empirične literarne vede, soavtorica znanstvenokritične izdaje pisemske korespondence tržaškega pisatelja Borisa Pahorja ter avtorica faksimilirane izdaje prvega slovenskega dnevniškega romana Luize Pesjakove. Bila je tudi članica Strokovne komisije za književnost pri Prešernovem skladu.