Orkester za poljube

Orkester za poljube je svojevrsten poklon Ptuju z okolico. Še bolj kot mesto in njegovo obrobje je za romaneskni svet značilna podoba reke. Če smo bili poprej vajeni Mure, nas tokrat pisatelj popelje k Dravi. Mura se vrtinči, Drava pa vali, pripoveduje izkušeni rečni vodnik. In res. Leto 1992 je bilo leto usodnih sprememb, ki so naglo rušile obstoječe življenjske vzorce. Morda je prav to čas, s katerim ob današnji krizi najprej vlečemo vzporednice. Čas, ko ne hlapi zgolj denar in vse materialno ampak predvsem čas, ko se razkraja duhovna dimenzija našega bivanja. V tem silnem valovanju se znajde mlada ženska, vdova nesrečnega splavarja, ki skuša preživeti v neusmiljenem toku, ki golta in ruši vse pred seboj, še naprej pa nezaščiteno in osamljeno življenje. Tereza je zaklenjena v svojo samoto, v katero vdira glas z one strani reke življenja. Ko se nam že zdi, da bo omagala pod težo usode, se zapre in zaustavi tok...

Boj za dušo je skrivnost, ki je z zdravorazumskimi ključi ne moremo odkleniti. Orkester za poljbe je vznemirljiv roman o človečnosti v razsutem času.

- Mitja Čander

Trda vezava, 14,5 x 21 cm, 232 strani.

»Mnogi bodo želeli razumeti to neobičajno zgodbo, ki mi jo je pred smrtjo zaupala sestra Tereza. Meni vsekakor zadošča, da jo sam razumem. Torej začnimo, kakor je obljubljeno. Bilo je to v tistih časih, ko se je veliko mrtvih vračalo…,« zapiše pisatelj Feri Lainšček na začetku novega romana, v leto katerem nas popelje v leto 1929. To je čas najbolj mrzle zime v Evropi v zadnjih 120 letih, ki ga je v tedanji državi SHS posebej zaznamovala šestojanuarska diktatura kralja Aleksandra I. Karađorđevića, na svetovnem prizorišču pa je z mnogimi posledicami odmeval zlom newyorške borze. No, osrednja prizorišča novega Lainščkovega romana so mesta ob reki Dravi – še posebej Ptuj, križniška komenda v Muretincih in splavarsko pristanišče Dolnja Dubrava na Hrvaškem.

V romanu Orkester za poljube je v ospredju zgodba medicinske sestre Terezije Jurša. Ta najprej v ne povsem pojasnjenih okoliščinah izgubi moža, dravskega splavarja in ljudskega godca Pavleka, nato pa ji zaradi izrazitega socialnega čuta odpovejo še službo v ptujski mestni hiralnici. V času gospodarske krize in splošnega pomanjkanja se tako znajde na robu preživetja, zato je prisiljena sprejeti preračunljivo pomoč premožnega meščana Jaroslava Goldinskega, sicer poverjenika v Ptujski mestni hranilnici in posojilnici. Razmerje, v katerega se tako zaplete, ne da bi se ob tem nehala spraševati o okoliščinah moževe smrti, je gonilo zgodbe o usodi samske in samosvoje ženske v tistem ubožnem času, ki je seveda še dodatno zaznamovan s patriarhatom.