Šelest divjine: Zeleno dno našega kozmosa

Prednjačijo predvsem biološke znanosti, ki rušijo ustaljene meje med človekom in živaljo ter med naravo in kulturo. Kultura se tako prepogosto razume kot podaljšek biologije. Šmitek vzpostavlja temu alternativno mišljenje. Sprašuje se, kako si je človek predmoderne dobe osmislil ali »počlovečil« naravno okolje, da je bilo z vsemi svojimi kontradiktornimi lastnostmi bivalno. Pri tem ga bolj kot materialni zanima kognitivni vidik tega odnosa, problematika tradicionalne (»ljudske«) percepcije in imaginacije narave, kar spada v delovno polje etnologije in antropologije. Knjiga je bogato slikovno opremljena.

»Z odhodom Zmaga Šmitka nismo izgubili le karizmatičnega osmišljevalca človeške kulture in duše, legendarnega profesorja, velikega erudita in sijajnega popotnika, izgubili smo svojeglavega misleca, lucidnega delavca v brezkrajni deželi prikritega in pozabljenega. Izjemnega sogovornika. Prijatelja, ob katerem je človek zmeraj dobil občutek, da pozna kak skrivni urok in ima zato zmeraj zvrhane žepe časa.« -(Aleš Šteger).

Trda vezava s ščitnim ovitkom, 13,5 x 20,5 cm, 504 strani.

O AVTORJU:

Dr. Zmago Šmitek (1949, Kropa - 2018), je bil redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dolgo se je posvečal študiju religij in mitologij Evrope in Azije. Sodil je med najvidnejše raziskovalce s področja primerjalne religiologije in antropologije, njegova dela in članki pa so naleteli na navdušen sprejem doma in na tujem.