Vstanimo, v suženjstvo zakleti!

V času, ko se usodno poglablja polarizacija na svetovni ravni in je razumeti, da jo nevidna taktirka vodi v smer spopada za interes globalnega imperija kapitala, se zdi najprimernejši čas za osvetlitev javnosti preveč prikritih interesnih ozadij. Knjiga Izstop iz smrtonosne igre polov ni le osvetlitev omenjenega, pač pa nakazuje smeri možnih izstopov iz manipulacij, v katere smo vpeti. Pri tem stavi na vlogo ozaveščenih/prebujenih posameznikov in ljudskih gibanj/iniciative na raznolikih področjih človekovega bivanja.

Knjiga svari pred pastmi vojne/revolucije, ki se slej ko prej izkaže za ponovitev predhodnega stanja, in vabi v evolucijski napredek sobivanja tako na svetovni kot slovenski ravni. Osnovni knjigi je priloženo poglavje o slovenski spravi z analizo, zakaj je, kljub formalni spravi, na dejanski ravni še nismo dosegli. Ta nakazuje korake do spravljive pomiritve, v kateri postane edinost v raznolikosti vir nenehnega preraščanja (družbenega napredka), in ne razlog zavračanja ali nekonstruktivnega dvobojevanja. Nakazane smeri so, glede na globalno dogajanje, nujna preventiva pred ponovitvijo za naš narod usodnih medvojnih in povojnih dogajanj. Preden bomo praznovali stoletnico konca prve svetovne vojne, bo knjiga povabilo k izstopu iz smrtonosne igre polov.

"Zahodnjaki se že dolgo časa igračkamo »med dvema ognjema«. In če te bedaste igrice že ne uvajamo, pa jo zagotovo utrjujemo na svojih osvajalnih in plenilskih pohodih po svetu, na katerih oznanjamo – (premeteno/taktično) vsiljujemo krščanstvo in ravnamo nekrščansko. Kot golazen smo okužili ves svet. In tudi če smo sami zapustili oblastne položaje, ki smo jih zasedli v osvojenih državah, je naš smrtonosni virus v njih žal očitno ostal. Cerkev je takšna osvajanja dolga stoletja očitno dopuščala in pogosto sebi v korist (ne Bogu!) tudi izrabljala/zlorabljala. V logiki širjenja/ekspanzije krščanstva korenini »legitimnost« logike priposestvovanja vsega sveta krščanski › zahodni civilizaciji. Z ukradenim zlatom ponižanih (če že ne pobitih) ljudstev smo krasili svoje krščanske cerkve in mirno živeli (in še vedno mirno živimo) v razklanosti med Kristusovim naukom in svojo »krščansko« prakso. To, da tu in tam izrabimo kakšno mater Terezijo (na svetovni ravni) ali Pedra Opeko (predvsem na nacionalni ravni) za svoj EPP, nas ne opravičuje, da se ne bi dejansko otresli navlake Mamona. Tudi v učenju Cerkve – ko uvrščajo naše v večno nebeško rajanje, tiste druge pa v zasluženo večno ječanje – dajemo »krščanski« vzorec/model, ki ga uporabi ekonomizem: eni si sedaj pač zaslužimo udobje in drugi so si sami krivi, da trpijo."

Mehka vezava, 15 x 23,5 cm, 574 strani.

O AVTORJU:

Karel Gržan, rojen v Celju, je magister teologije in doktor znanosti s področja literarnih ved. Pri 18 letih je vstopil v red bratov kapucinov, ker je verjel v izročilo svetega Frančiška in želel svoje življenje posvetiti razdajanju revnim in nemočnim. Kot duhovnik in kaplan v več župnijah na širšem Štajerskem je odgovarjal na stiske časa in ljudi, ki so vstopili v njegovo življenje. Ukvarjal se je tudi s problematiko zasvojenosti in na Razborju pod Lisco ustanovil Don Pierinovo komuno za odvisnike in pozneje za odvisnice, prvo in edino tovrstno dekliško skupnost v Sloveniji. Kot doktor literarnih znanosti je avtor številnih knjig, kot amaterski arheolog je odkril pomenljive megalitske strukture na širšem območju Slovenije, dolga leta je predano raziskoval zgodbo o Veroniki Deseniški in Frideriku. Veliko potuje po Sloveniji in predava o medčloveških odnosih, odpuščanju in o tem, kako ljubiti človeka v njegovi resničnosti.