Četrtkov klub za umore (žepnica)

Nekje na angleškem podeželju je idilična vasica in v njej prijetno naselje starostnikov Sončni gaj. Tako se začne duhovita zgodba Richarda Osmana, britanskega televizijskega voditelja, režiserja in producenta, ki se bo priljubila oboževalcem Agathe Christie, pa tudi vsem tistim, ki so jih navdušile prigode Hendrika Groena.

Elizabeth, Joyce, Ibrahim in Ron niso čisto navadni upokojenci. Ne dišijo jim družabne igre, ne zanima jih učenje tujih jezikov in pogovori o boleznih so jim mrzki; veliko raje razvozlavajo stare nerešene umore in tako razgibavajo male sive celice. Medse vabijo upokojene sodnike, kirurge in druge izvedence ter se pri detektivskem delu imenitno zabavajo. Lepega dne pa se prav pred njihovim pragom pripeti čisto pravi, sočen umor. Četverica je odločena, da bo razvozlala, kdo je spravil s sveta gradbinca Tonyja.

»Zabavno, domiselno in zelo britansko – kakor bi človek pričakoval od Richarda Osmana.« - Adam Kay, avtor uspešnice Tole bo bolelo

O AVTORJU:

Richard Osman (1970) je britanski televizijski voditelj, komik, režiser in producent, ki je s prvencem Četrtkov klub za umore postavil nove svetovne prodajne rekorde. Samo v Veliki Britaniji so v letu dni prodali dva milijona izvodov knjige, duhovita kriminalka je kraljevala na vseh svetovnih lestvicah in simpatični liki so kar klicali po nadaljevanju. Richard Osman je obljubil, da bo Možu, ki je umrl dvakrat sledil še tretji del s starostniki iz Sončnega gaja.

MEDIJI O KNJIGI:

»Torej, kdo je ubil Tonyja Currana in kako ga bomo ujeli?« je vprašanje, ki ga kmalu po uvodu tega duhovitega kriminalnega romana (kot svoj prvenec ga je napisal britanski televizijski voditelj in komik Richard Osmari) zastavi Elisabeth. Seveda pa Elisabeth ni aktivna policistka na kaki od angleških policijskih postaj ali detektivka v katerem od njihovih oddelkov, temveč ena od upokojenk v prijetnem naselju za starostnike Sončni gaj nekje na angleškem podeželju v bližini Kenta. /…/ Izvirno!« - Samo Rugelj, Vikend magazin

»Čeprav starčki radi sodelujejo z mlado policistko, so kljub temu vedno kak korak pred njo in tudi na koncu ne izdajo vseh skrivnosti, saj se jim očitno zdi, da lahko za kakšne krivice sami poskrbijo bolje od sodišča …« - Sonja Javornik, Vklop & Stop

»Obiskal sem sorodnico, ki živi v lepi upokojenski skupnosti na angleškem podeželju. /…/ Kosila sva na terasi restavracije. Bilo je zgodaj (tam jedo ZELO zgodaj). Pogledal sem na telefon in videl, da ni signala. No, in ko sem takole sedel na tem lepem kraju, kjer ni bilo mobilnega signala, me je nenadoma spreletelo: »Ha, tole je idealen kraj za umor. Zdelo se mi je pametneje, da ga opišem, kot zagrešim. Ozrl sem se po omizju, po izjemnih ljudeh z izjemnimi življenji. In takrat meje prešinilo še nekaj: če bi se tukaj RES zgodil umor, stavim, da bi ga tile ljudje razvozlali. In tako je nastal Četrtkov klub za umore.« - Richard Osman v intervjuju za Liza & Maja

»Duhovita kriminalka Richarda Osmana, britanskega televizijskega voditelja, režiserja in producenta, je takoj postala uspešnica in je najbolj prodajana knjiga na britanskem knjižnem trgu.« - Meta Černoga, Nedeljski dnevnik

»Kako je Osman dobil idejo za knjigo? Obiskal je sorodnico, ki živi v upokojenski skupnosti, in zdelo se mu je, da ima zgodbo. Prisilil se je in vsak dan dve uri sedel in pisal.« - Delo

»Branje nam ponuja številne prisrčne prizore, iskrive dialoge, polne življenjskih modrosti. Prepletajo se zgodbe več ljudi, kar vzdržuje napetost pri razkrivanju umora. Zgodba ima glavo v kriminalki, srce pa v glavnih likih in njihovih medosebnih odnosih.« - Igor Kavčič, Gorenjski glas