Potovanje v tisočera mesta

Potovanje v tisočera mesta (1956) je pravljična povest, ki je nastala v avtorjevih hudih časih, ko je bil po krivici zaprt v komunističnih zaporih. Posvečena je sinu Martelu, ki so ga domači ljubkovalno klicali Tek – ta je glavni junak zgodbe. Rojstvo knjige je bilo težko, ker je imel avtor po prestani zaporni kazni prepoved objavljanja, zato je prva izdaja leta 1956 morala iziti pod psevdonimom Langus.

Tek, nagajivi mulček, ne uboga mamice in zgodi se nesreča. Zadnje besede, ki jih še sliši, so: »Da bi te vzel zlomek« in glej ga zlomka, res ga vzame. Deček vstopi v pravljični fantazijski svet. Z njim je tudi zvesti kuža Baga. Nasproti dobrega vedno stoji slabo, ki ga v knjigi ponazarja mož v modrem fraku, zlohoten skušnjavec, ki bi rad Teka speljal na človeške stranpoti, kot so kraja, laž in hinavščina, kar pa mu ne uspe.

Pravljični svet in svet, od koder je prišel Tek, se ves čas mojstrsko prepletata. Pripoved je človeško topla, nabita s pozitivnimi čustvi, kot so ljubezen, prijateljstvo, zvestoba, odkritosrčnost. Knjiga je namenjena otrokom, nagovarja pa pravzaprav vsakega bralca, da oceni tudi svoj odnos do bližnjih, kajti zlomek je neprestano na preži.

O AVTORJU:

Vitomil Zupan (1914–1987) je bil pisatelj, pesnik, dramatik in esejist. Snov za svoja dela je črpal iz lastnih doživetij in iz literature, ki jo je prebiral. V njegovem širokem in raznovrstnem romanesknem opusu tako izstopajo dela z avtobiografsko noto: Menuet za kitaro, Levitan, Igra s hudičevim repom in Komedija človeškega tkiva.