Proti prepadu: Ukrajina od Majdana do vojne

Verjetno trenutno ena najboljših analiz notranjih političnih in socialnih razmer v Ukrajini in v post-sovjetskem prostoru nasploh. Kritični pogled ukrajinskega intelektualca, enega od utemeljiteljev ukrajinske nove levice, danes profesorja sociologije na berlinski Svobodni univerzi.

Ukrajino že od majdanskih revolucij naprej obvladujejo skrajno desne, nacionalistične sile, ki blokirajo normalizacijo notranjih političnih razmer, v ozadju pa poteka na eni strani spopad med ruskimi in ukrajinskimi oligarhi za 'interesno območje', na drugi pa njihova skupna obramba post-sovjetskega političnega kapitalizma pred vdorom zahodnega neoliberalizma. V ozadju ukrajinsko-ruske vojne so interesi oligarhije, ruske in ukrajinske. Vsaka brani svoje ozemlje, na katerem pobira 'insajdersko rento' – bogate dobičke na račun državnega premoženja in državnih poslov.

To so politični kapitalisti, ki lahko preživijo samo v posebnem, postsovjetskem' režimu, ki temelji na političnem pokroviteljstvu – v nasprotju s klasičnimi liberalnimi in neoliberalnimi kapitalisti, ki stopnje dobička ohranjajo in povečujejo s tržnimi izboljšavami, z osvajanji novih trgov in z nižanjem cene delovne sile. Če se oligarhi oziroma politični kapitalisti, kot jih imenuje avtor, česa bojijo, se zahodnega modela kapitalizma, v katerem je prav vseeno, kdo je formalno na oblasti, dokler ne posega v zakonitosti trga in neoliberalno strukturo družbe.

Tako ruski oligarhi danes z grozo opazujejo ukrajinske oligarhe, ki so prisiljeni na 'svojem' ozemlju gledati, kako jim iz rok polzi moč zaradi vdora neoliberalnih pravil prostega trga. In v tem smislu tudi ukrajinski oligarhi z grozo čakajo, kaj bo z njimi, ko oziroma če se vojna konča. Razplet vojne na bojnem polju, kakršen koli že bo, ne obeta ničesar dobrega ne enim, ne drugim. Zanje je pravzaprav najbolje, da vojna kar traja …

O AVTORJU:

Volodimir Iščenko je bil rojen leta 1982 v Goši na zahodu Ukrajine. Starša sta delala na področju kibernetike in kozmonavtike v Kijevu. Doma so govorili rusko in ima se za sovjetskega Ukrajinca, za pripadnika manjšine, ki je ob razraščanju ukrajinskega skrajnega nacionalizma dobila etiketo izdajalcev – po načelu kdor ni z nami, je proti nam. Na kijevskih univerzah je nekaj let predaval sociologijo in bil aktiven v ukrajinski novi levici. Leta 2019 je moral zaradi političnih pritiskov oditi iz Ukrajine. Zdaj je raziskovalec na Svobodni univerzi v Berlinu. Članke objavlja v medijih, kot so Guardian, Al Jazeera, Jacobin in New Left Review.