Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka

VEČ PODATKOV O AVTORICI:

Dr. Nada Praprotnik je bila rojena na Jesenicah. Osnovno šolo je obiskovala v Žirovnici, gimnazijo pa na Jesenicah, kjer je leta 1970 tudi maturirala. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 1975 diplomirala z delom Floristična oznaka območja Vrtače v osrednjih Karavankah, leta 1979 je magistrirala z delom Saxifraga moschata agg. v Jugovzhodnih Apneniških Alpah, leta 1988 pa doktorirala z delom Ilirski florni element v Sloveniji.

Od leta 1975 dalje je bila zaposlena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije kot vodja Kustodiata za botaniko, od leta 2002 dalje je bila muzejska svetnica. Vodila je alpski botanični vrt Juliana v Trenti, ki je edini alpski botanični vrt v Sloveniji in je od leta 1951 zavarovan kot spomenik oblikovane kulture.

Urejala in strokovno obdelovala je stare muzejske herbarijske zbirke. Ukvarjala se je z zgodovino botaničnih raziskovanj na Slovenskem in raziskala življenje in delo naslednjih botanikov oziroma naravoslovcev: Karla Zoisa, Franca Ksaverja Wulfena, Balthasarja Hacqueta, Franca Hladnika, Henrika Freyerja, Valentina Plemla, Andreja Fleischmanna, Karla Dežmana, Nikomeda Rasterna, Jurija Dollinerja in Angelo Piskernik. Preučuje sistematiko, razširjenost in slovenska poimenovanja praprotnic in semenk v Sloveniji. Leta 2013 se je upokojila.

Njeno glavno floristično raziskovalno območje so Alpe, predvsem Karavanke. Samostojno ali s sodelavci je pripravila več razstav (samostojna razstava Ob 50-letnici Juliane, sodelovanje pri razstavi Travnik, sodelovanje pri razstavi Prizadevanja naravoslovcev na Slovenskem in njihov prispevek k narodni kulturi, samostojna razstava Zdravilne rastline, prevod in priprava gostujoče razstave iz sarajevskega muzeja Drevesa in grmi Jugoslavije, razstava o Blagayevem volčinu za krajevni muzej v Polhovem Gradcu, samostojna razstava Blagayev volčin – naša botanična znamenitost, sodelovanje pri razstavi Narodnega muzeja Slovenije z naslovom Slovenci v letu 1789, sodelovanje pri pripravah na razstavo Ogrožene praprotnice in semenke v Sloveniji, razstava Ogrožene praprotnice in semenke v Sloveniji, samostojna razstava 50. obletnica smrti botanika Alfonza Paulina (1853-1942), sodelovanje pri razstavi Varstvo narave na Slovenskem, sodelovanje pri razstavi 75 let botanike na ljubljanski univerzi, soavtorstvo pri razstavi 200. letnica smrti botanika Karla Zoisa (1756-1799) na Brdu pri Kranju in v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, sodelovanje pri razstavi Mamut v Hermanovem brlogu v Muzeju novejše zgodovine Celje, samostojna razstava Alpiner botanischer Garten Juliana in Trenta v Biološkem inštitutu Botaničnega vrta v Münchnu, sodelovanje pri razstavi Narava Slovenije, Alpe). Piše poljudne prispevke o rastlinstvu in o varstvu naravne dediščine. Sama ali skupaj s sodelavci je napisala veliko strokovnih člankov in monografij.