Pripoveduje, kako je pri treh letih začel spoznavati črke ter jih povezovati v besede in zakaj je bilo v redu, da je to pravilno obvladal šele pri osmih. Opisuje, kakšno odkritje je bila številka pi za konstrukcijo vozil iz legokock, kako je delo Marcela Prousta oblikovalo njegov značaj ter kako je odkril računalništvo in glasbo.
… in nikoli nisem prestopil šolskega praga ne vsebuje čudežnega recepta, temveč preprosto osebno zgodbo otroka, ki je lahko nemoteno odkrival in razvijal svoje talente.
Kaj André Stern deli v knjigi?
- svoje izkušnje iz otroštva brez šole,
- zakaj je igra edino sredstvo, s katerim se vedno učimo,
- zakaj bi starši svojim otrokom vsak dan morali reči: »Rad te imam, ker si tak, kakršen si.«,
- zakaj in kako gre v odnosu med starši in otrokom za zaupanje in varno zatočišče za otroka,
- zakaj bi moralo biti vse, kar je povezano z uspešnostjo in naporom, takoj sumljivo.
O AVTORJU:
André Stern, rojen leta 1971 v Parizu, kjer je tudi odraščal, je sin raziskovalca Arna Sterna, poročen in oče dveh otrok. Je glasbenik, skladatelj, mojster izdelave kitar in novinar. Poučuje glasbo, predava, intenzivno deluje na področju informatike ter z velikim uspehom zaseda različne položaje v svetu plesa in gledališča.
Nikoli ni hodil v šolo, saj v Franciji obiskovanje šole ni obvezno. Ker ga vedno znova sprašujejo o njegovi nenavadni izobraževalni poti, se je odločil, da bo o tej temi napisal knjigo. Kot strokovnjak za svobodno izobraževanje je iskan predavatelj, ki se na mednarodni ravni angažira ob boku v prihodnost usmerjenih akterjev na področju izobraževanja. Poleg tega André Stern vodi »Inštitut Arna Sterna, laboratorij za opazovanje in ohranjanje spontanih nagnjenj otroka« ter je pobudnik gibanja »Ekologija otroštva«.