Agni - MV (Nagrada Kresnik 2021)

Če ne štejemo vodilne teme »eros ? tanatos«, ki je nadčasna, je roman tukaj in zdaj najbolj aktualen zaradi živalske teme, ki pa je avtor ne obravnava trendovsko, ampak ustaljene predstave sodobnega urbanega človeka o živalih (žival = hišni ljubljenček) sooča s svetom rejnih in divjih živali, ki niso sterilizirane in izvzete iz boja za obstanek.

Toda glavna kvaliteta romana ni opis živalskega sveta kot takega, ampak preplet vseh treh pripovednih linij, ki odsevajo druga v drugi, se medsebojno opomenjajo ter iz nepričakovanih gledišč razkrivajo nekatere tabuirane teme (incest, kanibalizem, poligamija). Na kompozicijski ravni se avtor z izmenjavanjem pripovednih gledišč ves čas poigrava z bralskimi pričakovanji in dosega močne učinke.

Trda vezava, 22,0 x 14,0 cm, 176 strani.

RECENZIJA BUKLA:

Borut Kraševec, ki ga poznamo predvsem kot prevajalca iz ruščine, se tokrat predstavlja z romanesknim prvencem Agni. Ker se zgodba začne z umorom, bi jo lahko označili za kriminalko, ker se v njej pletejo in razdirajo vezi, bi jo lahko označili za ljubezenski roman, dejansko pa gre za nekonvencionalno in precej bizarno psihološko dramo. Sprem­ljamo zgodbo družine, ki na podeželju goji kunce, k njim pa se po izgubi službe priseli mamina sestra, prava mestna duša in gledališka igralka, ki v odnose med družinskimi člani vnese novo dinamiko.

Vzporedno z njihovo zgodbo spremljamo zgodbo kunčice Agni, ki jo hčerka vzame za svojo, Kraševec pa z njeno pomočjo nenehno vzporeja svet ljudi in živali in opominja, da je človek prav tako del narave in ima prav tako nagone. Provokativen roman, ki podira tabuje, se ne boji spregovoriti o najbolj skritih in nizkotnih strasteh. Fascinantna študija o tem, zakaj se jim predajamo in kaj delajo iz nas, je zapakirana v kompaktno, nelinearno, slogovno razgibano in predvsem totalno prvinsko zgodbo.

(Veronika Šoster, Bukla 153)

O AVTORJU:

BORUT KRAŠEVEC je rojen leta 1973 v Ljubljani. Študiral je primerjalno književnost in ruščino. Študija ni dokončal, tudi zato, ker se je leta 1999 povsem posvetil prevajanju. Knjižno je objavil več kot 45 prevodov iz ruščine, prevajal pa je filozofijo, literarno teorijo, religiozne misli in predvsem prozo. Leta 2004 je prejel nagrado za najboljšega mladega prevajalca za prevod romana Viktorja Pelevina Čapajev in Praznota. Leta 2014 je prejel Sovretovo nagrado za roman Viktorja Pelevina Sveta knjiga volkodlaka. Svojo prozo, ki jo je začel pisati pred leti, pa je objavljal v reviji Literatura in na spletnem portalu za književnost in mišljenje Vrabec anarhist.