Miloš Lapajne sodi med bolj plodovite slovenske arhitekte druge polovice minulega stoletja, pa vendar je bil do sedaj v arhitekturnem zgodovinopisju skoraj popolnoma spregledan. Je predstavnik Ljubljanske šole za arhitekturo, generacije diplomantov arhitekta in profesorja Edvarda Ravnikarja, katerih delo iz konca petdesetih in šestdesetih let 20. stoletja je predstavljalo kakovostni vrh slovenske povojne arhitekture. Miloš je s svojimi študijskimi kolegi, Otonom Jugovcem, Stankom Kristlom, Milanom Miheličem, Savinom Severjem in tudi Milošem Bončo, zlasti pa Bogdanom Finkom in Markom Šlajmerjem, s katerima je sodeloval na skupnih projektih, soustvaril prepoznavno arhitekturo, primerljivo s sočasnimi arhitekturnimi dosežki v tujini.
Danilo Lapajne je bil izmed vseh treh bratov najbolj univerzalen arhitekt ter človek številnih zanimanj in hobijev. Pri reševanju arhitekturnih nalog mu ni bilo tuje ne veliko ne majhno merilo, ves čas pa je pri svojem delu dosledno spoštoval merilo človeka. V svojem ustvarjalnem obdobju je prepletal mednarodni slog z regionalno navdahnjeno arhitekturno govorico, medtem ko se je s postmodernizmom družil šele v svojih starejših letih in še to zelo zadržano. Odlikuje ga spoštljiv odnos do naravne in kulturne krajine, v katero je posegal z urbanističnimi in arhitekturnimi rešitvami, posebno pozornost pa je namenil oblikovanju fasadnih in pohištvenih detajlov ter v tem pogledu izkazal izjemno sposobnost v združevanju raznovrstnih materialov in barvnih palet v nove kompozicije.
Marijana lahko upravičeno imenujemo arhitekt Dolenjske in Posavja. V zgodnjem obdobju je bil zavezan modernizmu, v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja ga je zaznamovala postmodernistična znakovna govorica, ves čas pa ga je spremljala naklonjenost do domačnostnega v stavbarski tradiciji, kjer je značilnosti lokalne arhitekture vedno znal oplemenititi z modernističnimi likovnimi elementi. Če je bil najstarejši Miloš še od študentskih let strokovna avtoriteta mlajšima bratoma, sta Danilo in Marijan zlasti v devetdesetih letih 20. stoletja vzpostavila plodno projektantsko sodelovanje, predvsem pri prenovah bančnih poslovalnic širom Slovenije in na področju urbanizma.
##
