Blizu - MV

Napeta pripoved o ljubezni, ki zamaje temelje življenja zapriseženemu samcu. Zgodba o odnosih, neuslišani in neizpovedani ljubezni ter neumrljivosti prijateljstva iz mladosti. Neposredno. Brezkompromisno. Naravnost in čisto od blizu.

Mehka vezava, 15 x 21 cm, 190 strani.

MNENJE O KNJIGI - AVTORICA MOJCA RUDOLF:

Izogibam se primerjavi knjig istega avtorja, a če se vseeno dotaknem treh knjig A.B.KROOS in je bil prvi roman KROG drugačen erotični roman, se v IGRA ZAUPANJA precej bolj ukvarja z odnosi. Toda roman BliZu enostavno moram postaviti na piedestal. Po zelo dolgem času sem v roke ponovno dobila knjigo, ki sem jo brala izjemno počasi, saj je vsak stavek mojstrovina zase. Gre za neverjetno dodelan slog, in pa še tehnika, za katero ne vem, ali sem jo, kljub temu, da se prištevam med strastne bralce, kdaj koli opazila. V posameznih poglavjih avtorica vtke stavek ali več njih (v poševni pisavi), za katere se zdi, kot da so naključni in to mu pravzaprav fokusira pozornost na maksimum. In ti vložki so nadvse različni, a zelo tehtni, in ta način pisanja me je res neverjetno prevzel.

Vsebina romana ni tolikšno bistvo, da bi si zaželel poudariti kratko vsebino. A če vseeno povzamem in ne izdam preveč: trije prijatelji iz mladosti. Po četrt stoletja se, zaradi ene same odločitve, v ne točno isti zasedbi, vse tisto, kar je bilo, skrito, prikrito; kar je vsa leta nekako brbotalo v dveh prijateljih, zdaj izbruhnilo v nizu dogodkov. Trem protagonistom se pridružita še dva. A celotno bistvo knjige je v tkanju odnosov, v iskanju smisla in iskanju ljubezni. Leto dni dogodkov, ki iščejo odgovore, rešitve. Vse to avtorica res mojstrsko prepleta in naniza in pred bralca postavi marsikatero ogledalo.

Žanrsko tega romana ne bi opredelila pod noben tipičen žanr. Ne gre za erotičen roman, niti najmanj, a niti ne ljubezenski, ali ne samo to. Pravzaprav gre za nekakšen družben roman, v katerem res izjemno dobro niza paleto vseh mogočih čustev, razmišljanj, obžalovanj, odvisnosti. Kot v prejšnjih knjigah je tudi v tem delu tista dodana vrednost za vse hedoniste, za vse ljubitelje vin in slovenske pokrajine, kar ji prav tako, ponovno, uspe nadvse umetelno postaviti na prava mesta. Čestitke za izvrstno knjigo, za res lepo jezikovno in slogovno dodelan roman.

Za konec pa za pokušino en odlomek, z avtoričinim dovoljenjem za vse, ki dvomijo, ali bi knjigo prebrali. Ja, dajte, odlična knjiga je, iz marsikaterega stališča jo lahko uvrstim med ene boljših letošnjega leta.

... Aleš je imel občutek, da zamuja resnično življenje z nenehnim prebiranjem in pojasnjevanjem knjižnih vsebin. Prepričan je bil, da knjiga ne more nadomestiti resničnosti, da ti knjiga ne more dati vseh občutij in da tvoja razlaga vsebine ne more biti realna. Če dobiš mravljince ob prebiranju vročega ljubezenskega prizora, to ni zaljubljenost. To je zgolj občutek in občutek te lahko zavede. Za ljubezen potrebuješ resničnega partnerja. Takrat lahko občutiš vso barvito paleto čustev, takrat vidiš in prepoznaš reakcijo svojih čustev v njegovih očeh. Lahko samo v odsevu, ki ga prepoznaš.

Česa takšnega ti knjiga ne more ponuditi. Avtorjeve sanje so enotirni, enosmerni sistem, pri katerem spoznaš zgodbo, vendar ne moreš poznati vsega ozadja. Manjkajo odločilna dejstva, za katera pa ne moreš vedeti, ali so pomembna ali ne. Ni ti dano, da bi vedel, ker nisi avtor. Prepuščaš se njegovi manipulaciji in ko te brcne, mu še bolj slediš, ker mu verjameš. Je to resnično? ...