Človeško telo od pradavnine do današnjih dni

Cregan-Reid trdi, da je sedanje družbeno človekovo telo, torej telo znotraj razvoja človekove civilizacije, že četrta ali celo peta različica prvotne verzije Homo sapiensa. Od kmetijskega načina se je telo spreminjalo še naprej, v zadnjem tisočletju se je prilagodilo meščanskemu načinu bivanja, sledil je industrijski način bivanja, ki se je začel pred približno četrt tisočletja, potem pa se še nadalje prilagaja postindustrijskemu načinu življenja, ki smo mu priča v 21. stoletju. Vsaka od teh premen je človekovo telo postavila pred nove izzive, ga obremenila ter tudi poškodovala.

Avtor pri svoji analizi človekove zgodovine izhaja iz širokega nabora podatkov, raziskuje človekov prvotni življenjski stil, predstavlja mnoge anatomske in druge telesne spremembe ter posledične civilizacijske bolezni in napoveduje, kako bo na naše telo učinkovala izpostavljenost tehnološkemu napredku ter antropocenu nasploh.

Človeško telo od pradavnine do današnjih dni je knjiga o tem, kako svet, ki ga spreminjamo in soustvarjamo, spreminja naša telesa ter vpliva na to, kako se v tem novem okolju na novo izražajo naše prvotne genske zasnove.

Financial Times je knjigo proglasil za znanstveno knjigo leta, do sedaj pa je bila prevedena že v deset jezikov.

Mehka vezava, 15 x 21 cm, 451 strani.

O AVTORJU:

Vybarr Cregan-Reid (1969) je angleški univerzitetni predavatelj, ki na Univerzi v Kentu predava angleške okoljske študije, leta 2015 pa je dobil nagrado za najboljšega učitelja. Pred knjigo Človeško telo od pradavnine do današnjih dni je napisal dve strokovni neleposlovni knjigi, antropološko Discovering Gilgamesh (2013) in poljudnoznanstveno Footnotes: How Running Makes us Human (2016). Veliko ustvarja za televizijo (Sky in BBC). Knjiga Človeško telo od pradavnine do današnjih dni je njegov prvi prevod v slovenščino, v njej pa človeško telo ter njegovo prilagajanje postavlja v širok zgodovinski ter družbeno aktualni kontekst..

ODLOMEK:

»Zaradi načina delovanja DNK smo si vsi različni in vsi enaki: vsi smo ljudje, vendar z neskončno množico oblik in izrazov. Sleherni med nami je kompleksen genetski eksperiment, naključni met kocke, za katerega upamo, da ustreza našemu okolju, ko prvič uzremo sončno svetlobo. Ker ima okolje tako pomembno vlogo pri izražanju DNK, vam zagotavljam, da niste takšni, kakršnega bi vas vaša DNK naredila pred tisoč, dvajset tisoč ali sto tisoč leti. Takrat bi imeli drugačno telesno višino, težo, obraz in vid. In skoraj ne bi bilo verjetnosti, da bi trpeli zaradi vraščenega nohta na nogi, glivične okužbe stopala, astme, sezonskega ali celoletnega rinitisa, tinitusa, aken, bolečin v križu, zamaščenih jeter, sindroma razdražljivega črevesja, kratkovidnosti, osteoporoze, motenega spanca, sladkorne bolezni, depresije, visokega ali nizkega krvnega tlaka, revmatoidnega artritisa, napadov panike, tuberkuloze, Chronove bolezni, glivičnih okužb, malarije, motnje pozornosti s hiperaktivnostjo, ekcemov, zobne gnilobe in nepravilnega ugriza, socialne tesnobe, poškodb zaradi ponavljajočih se obremenitev, kronične obstruktivne pljučne bolezni ali katere od številnih oblik raka. To nam je storilo, in nam še vedno počne, naše okolje.« - iz knjige