ODLOMEK IZ KNJIGE:
Vsaka zgodba ima svoj konec, tako tudi moja. Lahko rečem, da je bilo moje otroštvo, kljub mnogim pretresom in tudi žalosti, srečno. Ne bi spreminjala preteklosti, ker bi bila potem tudi sedanjost drugačna. V svoje zgodbe sem vpletla pretekli čas, čas trpljenja, veselja, radosti in tudi žalosti. Kljub vsemu mi je ta izginuli čas tako dragocen, da sem ga morala opisati in mu vdihniti ponovno rojstvo in spominjanje. Toliko meni dragih oseb je odšlo.
Prišli so drugi, saj je naše življenje na tem planetu nedokončana zgodba z vedno novimi obiski in zgodbami. Pa vendar je pomembno, da se teh zgodb ne pozabi, da se jih obudi, da se zavemo, kako lepo sedaj živimo, da imamo vsega v izobilju, vendar nam vseeno nečesa manjka – iskrene človeške bližine, ljubezni, sočutja, solidarnosti in pomoči bližnjemu ter tudi odpuščanja. Nastal je prostor za lepše zgodbe, ki v času in prostoru, ki ju imam še na voljo, še čakajo name.
O AVTORICI:
Marija Opeka sem se kot tretji otrok rodila v družini Rot. Otroštvo in mladost sem preživela v vasi Župeno, na Notranjskem. Osnovno šolo sem obiskovala v Cerknici, šolanje pa nadaljevala na Srednji pedagoški šoli v Ljubljani in zaključila izobraževanje na Pedagoški akademiji, v Ljubljani. Že skoraj štirideset let poučujem v osnovni šoli in sem trenutno zaposlena na OŠ Rakek. Na Rakeku tudi stalno prebivam. Sem mama treh že odraslih otrok in babica treh vnukov.
Po duši sem večni otrok, ki verjame v čarobnost majhnih trenutkov in v iskrenost sveta okoli sebe. Lepo mi je v družbi srčnih in dobrih ljudi, saj me prav takšni delajo srečno in zadovoljno. Sem vesele narave, s posebnim humorjem, ki ga nekateri včasih ne razumejo. Predvsem pa v sebi živim in čutim veliko ljubezen do domače slovenske zemlje, jezika in kulture, kar je tudi moje življenjsko vodilo. Knjige pa so že od malega moj stalni sopotnik, saj če imaš ob sebi knjige, nisi nikoli sam.