Ezan - TV

Roman se fabulativno umešča v čas zlate dobe Otomanskega cesarstva ter v prostor pozabljene turške Slavonije šestnajstega stoletja, zgodbo pa pred bralke in bralce postavlja upokojeni janičar Ibrahim, ki na smrtni postelji sinu v zapuščino poklanja svojo življenjsko zgodbo in modrosti, nabrane v času služenja častnemu pesniku, zakonodajalcu in sultanu Sulejmanu Veličastnemu.

Vendar pa je Ezan obenem še mnogo več. Je filozofski roman o Človeku z veliko začetnico in o človeškem obrazu islama. Je roman, ki se skozi prizmo preteklosti loteva najintimnejših vprašanj človekove identitete, njegovega dobrega in zla ter nas samih kot dedičih tistega, kar so bili naši predniki, in darovalcih tega, kar bodo prihodnji rodovi. Predvsem pa Ezan kot klic k molitvi nagovarja k razumevanju in veri v sočloveka.

Trda vezava s ščitnim ovitkom, 16 x 23,5 cm, 395 strani.

»Malo jih je, sinko, ki se upirajo. Ne zato, ker je vsem dobro, ampak zato, ker je strah vedno nekako močnejši od trpljenja. Strah, da bo slabše, strah pred smrtjo, strah pred Bogom. Džauri pa se svojega Boga bojijo. Pravim, da je ta Bog njihov, čeprav je tudi naš, čeprav na koncu ne vem, čigav sem jaz, ali sem od tistih, ki so me rodili, ali od tistih, ki so me vzgojili v človeka.«

»Težko, včasih tudi skoraj nemogoče je zgodovino ločevati od stoletja ustvarjane mitologije. Enako težko, če ne še težje, je zgodovino spoznati brez vpliva sodobne resničnosti.«

- Ivana Šojat iz spremne besede k slovenski izdaji

Pogovor s pisateljico Ivano Šojat ob izidu romana v Zagrebu:

https://www.youtube.com/watch?v=lwJEFzNMf_U&feature=emb_title

O AVTORICI:

Ivana Šojat, hrvaška pesnica, esejistka, pisateljica in prevajalka, se je leta 1971 rodila v Osijeku, kjer je obiskovala gimnazijo in nato dve leti študirala matematiko in fiziko na Pedagoški fakulteti. Osem let svojega življenja je preživela v Belgiji, kjer je diplomirala iz francoskega jezika. V hrvaščino prevaja iz francoskega in angleškega jezika. Živi in ustvarja v Osijeku. Šojat se uvršča med vidnejše in bolj plodovite sodobne literarne avtorje v hrvaškem jezikovnem prostoru. Za svoje književno ustvarjanje je prejela številne nagrade.

Na Kozarčevih dnevih v Vinkovcih je prejela Listino uspešnosti za roman Šamšiel (2002), leta 2005 pa ji je bila podeljena nagrada blaženega Ivana Merza za zbirko poezije Utvare. Za svoj najodmevnejši roman Unterstadt (2009) je v letu 2010 osvojila književno nagrado Vladimirja Nazorja, nagrado Ksaverja Šandorja Gjalskega za najboljši roman, nagrado Frana Galovića za najboljše prozno delo domačijske tematike in nagrado Josipa in Ivane Kozarec za knjigo leta. Leta 2016 je prejela hrvaško državno odlikovanje Red Danice hrvatske Marka Marulića za promocijo hrvaške kulture doma in v tujini.