En konec gugalnice je bil prazen. Na drugem je sedel Pi in čakal, da se bo kdo prišel gugat z njim. Pi je v svojo beležnico zapisal: Če na drugem koncu ni nikogar, se ne moreš gugati.
Ko veter podre smreko, ta pade na drugi konec prevesne gugalnice in Pi poleti proti nebu. Ujame se za Lunin krajec in spozna, da se Sonce in Luna vedno gibljeta skupaj, kot bi se tudi onadva gugala. Potem pa na svojem nenavadnem popotovanju zdrsne z neba v reko, priplava do otoka, tava skozi gozd in spleza na visoko drevo. Pi z vsakim izzivom odrašča, pri tem pa spoznava, da je pogum včasih pripravljenost priznati, da si osamljen.
Timo Parvela napeto pripoved, polno domišljije, mojstrsko združuje s humorjem in globokimi spoznanji. Moder in nežen premislek o življenjskih vzponih in padcih je ilustrirala Virpi Talvitie in za sijajno slikanico Gugalnica sta leta 2006 avtorja prejela prestižno nagrado Finlandia za najboljšo otroško in mladinsko knjigo.