040 922 522

info@galarna.si

Košarica

0,00 €

Košarica je prazna

Brezplačno darilo za nakup nad 60 €

Brezplačna dostava za nakup nad 40 €

Košarica

0,00 €

Košarica je prazna

Brezplačno darilo za nakup nad 60 €

Brezplačna dostava za nakup nad 40 €

Domov
/ Leposlovje
/ Romani
/ Ines, duša moja TV

Novo

Ines, duša moja TV

Name: Ines, duša moja TV
SKU: 39560
Price: 36.00 EUR
Availability: InStock
Author: Isabel Allende
ISBN: 9789613000126

Bila je trdoživa, ognjevita, neustrašna, polna hrepenenja po ljubezni. Bila je edina ženska med moškimi v času zavojevanja Amerik. Bila je Inés Suárez. Preberite več

0 (Št. mnenj 0, ocena iz Goodreads)

Knjiga avtorja:	Isabel Allende
Založba:	Sanje
Leto izida:	2026
Vezava:	Trda vezava
Dimenzije:	24 x 15.5 cm
Število strani:	292
ISBN:	9789613000126

Na zalogi

Redna cena: 36,00 €

Dodaj v košarico

Brezplačna dostava

za naročila nad 40 €.

Hitra dostava

Naročila oddana do 12.00 odpošljemo isti dan.

Knjige na zalogi

98 % izdaj je na zalogi.

Podrobnejši opis

O avtorju

V romanu Inés, duša moja latinskoameriška pisateljska zvezda Isabel Allende pregnete resnične dogodke iz življenja iz zgodovine izbrisane ženske in s svojim peresom potrdi, da je resničnost lahko enako ali celo bolj presenetljiva kot najboljša fikcija in prav tako začarujoča. Srečno se izogne glorifikaciji zavojevalskega prisvajanja in krutosti s tem, da izkaže veliko občutljivost do staroselskih kultur.

Piše se 16. stoletje, začetek španskega osvajanja obeh Amerik. Šivilja Inés Suárez, rojena v skromni družini v Španiji, je obsojena na trdo delo brez upanja v boljšo prihodnost. Ko njen vetrnjaški mož z glavo, polno sanj o slavi in obljubljenem El Doradu, pobegne v Novi svet, se Inés odloči, da bo izkoristila priložnost, se izvila konvencionalnim okovom in se za njim podala na pot pustolovščin. Naporno čezoceansko potovanje jo pripelje v Peru, kjer ima namesto združitve z možem usoda zanjo druge načrte. Potegne jo v ognjevito ljubezensko razmerje z moškim, ki za vedno spremeni njeno življenje – in ona njegovo. Pedro de Valdivia, vojni osvajalec in poveljnik, ki se bojuje pod praporjem slavnega, moralno zavrženega konkvistadorja Francisca de Pizarra, sanja o tem, da bi mu uspelo tam, kjer drugim Špancem ni: obeta si zmagoslavno osvojitev Čila. Toda čilski staroselci so strah vzbujajoči bojevniki. Zaljubljenca skupaj ustanovita novo mesto Santiago in bojujeta krvavo, neusmiljeno vojno proti bojevitim Indijancem pod vodstvom poglavarja Michimalonka in še bolj divjim Mapučem z juga, ki se borijo za pravico do prvinskega življenja pod svobodnim soncem na zemlji prednikov. Grozljiv boj ju za vedno spremeni in njuni poti se ločita ...

Iz knjige

Vojščak hodi, v krogu hodi, s težo sveta na ramenih, in govori: »Mi smo sanje te Zemlje, ona nas sanja. Tudi na zvezdah živijo sanjana bitja, tudi ona imajo svoja čudesa. Sanje v sanjah smo. Poročeni smo z Naravo. Pozdravljamo Sveto Zemljo, mater našo, ki ji pojemo v jeziku aravkarije in cimetovca, češnje in kondorja. Naj pridejo cvetoči vetrovi in z njimi glas prednikov, da nam otrdi pogled. Naj srčnost nekdanjih tokijev zapolje po naši krvi. Čas sekire je, pravijo Stari. Dedje dedov nas opazujejo in nam podpirajo roko. Čas boja je. Umreti nam je. Življenje in smrt sta eno ...«

Ure in ure govori vojščak, enakomerno in neutrudno, z deblom naramenih, kliče in prosi. K duhovom Narave kliče, naj ubranijo to zemljo, njeno véliko vodovje, njene zarje. K prednikom kliče, naj možem roke spremenijo v sulice. K divjim mačkam kliče, naj ženskam dajo svoje moči in poguma. Gledalci so že utrujeni, moči jih nočni pršec, nekateri zakurijo majhne krese, da si svetijo, žvečijo zrna pražene koruze, drugi zaspijo ali odidejo, potem pa se vrnejo in ga osupli zagledajo, kako še vedno vztraja. Stara mači pokropi Caupolicána z vejico cimetovca, pomočeno v žrtveno kri, da se navzame kremenitosti. Ženska se boji,ker sta se ji prejšnjo noč v sanjah prikazala kača-lisica, njeru-filú, in kača-petelin, piuičén, in ji povedala, da bo v tej vojni prelito toliko krvi, da bo Bío-Bío tekel rdeč do konca časov. Fresia primakne k njegovim izsušenim ustnicam bučo z vodo. Caupolicán vidi na svojih prsih trde dlani svoje ljubljene, ki mu otipavajo kamnite mišice, vendar jih ne čuti, kot ne čuti več ne bolečine ne utrujenosti. V zamaknjenosti govori naprej, v spanju hodi naprej. Tako minevajo ure, tako mine vsa noč, tako se zdani in svetloba posije skozi listje visokih dreves. Vojščak pluje skozi hladno meglo, ki se dviga iz tal, prvi zlati žarki oblijejo njegovo telo, on pa hodi naprej, prestopa se z drobnimi koraki plesalca, hrbet ima rdeč od krvi, besede mu gladko tečejo iz ust. »Zdaj je ualán, sveti čas plodov, ko nam Sveta mati daje hrano, čas peuena, čas novega zaroda živali in žensk, Ngenečénovih sinov in hčera. Preden napoči čas počitka, čas mraza in spanca matere Zemlje, pridejo uinke.«