Človek v holocenu

Odročna švicarska dolina je v času pripovedi, ki obsega približno teden dni, zaprt prostor. Že več dni lije kot iz škafa, povezave z zunanjim svetom so prekinjene. Slepa ulica torej, tudi v prenesenem pomenu, za glavnega (in edinega) protagonista, ostarelega gospoda Geiserja, ki ga vznemirja ugotovitev, da ga zapuščata spomin in sposobnost povezanega mišljenja. V meteorološki, socialni in geografski izolaciji se poskuša prepričati, da svet okrog njega še vedno obstaja, in si v spomin priklicati že davno pozabljena dejstva. Biblija, veliki splošni leksikon, zemljevidi okolice in knjiga o zgodovini Ticina so vse, kar ima v ta namen pri roki.

Najprej gospod Geiser le bere, nato si podčrtuje in izpisuje, na koncu pa izrezane lističe lepi na stene v svoji hiši. Vsi ti izpiski se počasi oblikujejo v verigo asociacij, s katerimi poskuša protagonist, z bralcem vseskozi v neke vrste narativnem monologu, rekonstruirati svoje védenje o svetu – dokler ne dojame, da svet njegovega védenja ne potrebuje (več).

Trda vezava, 14 x 21 cm, 109 strani.