Spomini starega sitnega slepca

UVODNA AVTORJEV BESEDA: V pričujočem besedilu sem želel govoriti o nekaterih dogodkih in občutjih, pa tudi o ljudeh, ki sem jih zaradi narave osebnostne identitete moral v dosedanjih besedilih izpustiti. Pa še drugi razlogi so za pisanje. Kot je ta, da pišem knjige in ne romanov, "Zakaj ne romanov?", sem najpogosteje slišal spraševati moje znance.

Je že tako, da se mi nekakšne ljubezenske romance ne zdijo toliko pomembne, da bi z njimi tratil čas in energijo drugih. V mojih besedilih ne gre za enovito zgodbo s takšnim ali drugačnim zaključkom, temveč za preplet različnih dogodkov v različnih časovnih odsekih. Zato je tudi moja čustvena in duhovna vpetost v dogajanje sosledje zorenja v določenem obdobju mojega življenja. No, končno sodbo bi raje prepustil bralcem.

Lahko pa rečem, da ni bil moj namen, da bi ljudje, ko bi odložili knjigo, rekli: "A tako je to v življenju" Škoda, da se ne konča drugače!" Veliko bolj me radosti, da mi kdo, ko prebere knjigo, reče: "No, zanimivo je, da so lahko stvari tudi na ta način drugačne!"

Največ in najraje pišem o odnosih moški-ženska. Vedno znova v teh odnosih odkrivam meni nepoznane strukture! Ali je mogoče, da se o odnosu med spoloma piše na toliko različnih načinov? Razlog, da v svojih knjigah nisem bolj podrobno opisoval intimnosti, tiči v tem, da je večina akterjev še živih. Z mnogimi opisanimi sem v sorodu ali pa so moji ožji znanci, zato se mi zdi prav, da vselej upoštevam primernost navajanja detajlov. Ljudje, ki nastopajo v mojih besedilih, so me bolj ali manj spremljali od ranega otroštva naprej.

Trda vezava, 14 x 20 cm, 260 strani.

Oglejte si gostovanje Luja Šproharja v oddaji Zvezdana (april 2017):