Okoliški prebivalci so na pomoč poklicali iznajdljivega pastirčka Jakoba, ki je zmaja ukanil tako, da mu je za obrok prinesel z apnom napolnjeno telečjo kožo. Ko se je pošast po obedu napila vode, jo je razneslo. Domačini so Jakobu v zahvalo za njegov pogum na začetku vasi postavili kip, iz ostankov zmajeve kože pa sešili torbo.
Gre za znano, staro zgodbo iz leta 1928, ki ji je avtor Aleš Pučnik z ilustracijami dodal pridih sodobnosti. V zgodbi se združita tako znanje kot tudi modrost.
»Stari zgodbi sem dodal svoje domišljijsko videnje Postojne in dodal alternativne rešitve, kako so se Postojnčani lotevali zmaja,« je pojasnil avtor. Slikanica je po besedah ilustratorja nastajala nekaj časa. »Želel sem izpostaviti zgodbo o Jakobu in postojnskem zmaju v širši kontekst in tako je nastala inspiracijska zgodba, kjer je zmagovalec znan, pot do zmage pa je dolga in zapletena« je povedal avtor.