Knjiga Milosava Gudovića je najprej avtentičen filozofski odgovor na to intrigantno besedilo, poskus njegovega razumevanja, ki pa se kmalu razvije v povsem samostojen premislek o tem, kaj naj bi bila kvintesenca modernega pesništva. Tu pa je nujen dialog: zato se v tej knjižici ob Derridaju, in celo proti njem, pojavi še en filozof, nemški fenomenolog Max Scheler.
Oba filozofa hkrati zastopata tudi dve živali, prvi ježa, drugi polža. Pred nami se nenadoma poraja nekakšna „negativna biopoetika”, ki ne samo, da čudovito stakne konca dolge zahodne zgodovine basni in pesmi, ampak nas, občutljive bralce, prebuja za tisto