Peti letnik ambicioznega projekta Klasična Beletrina v slovenski prostor prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti. Sestavljajo ga štirje romani in zbirka novel v izvrstnih prevodih in s spremnimi besedami.
KOMPLET PETEGA LETNIKA Klasične Beletrine:
1. Lanling Xiaoxiao Sheng, Slivov cvet v zlati vazi
Prevod in spremna beseda: Katja Kolšek
Roman Slivov cvet v zlati vazi je dolgo pred knjižnim izidom leta 1600 med navdušenimi bralci krožil kot prepovedano čtivo. Že v prvem poglavju se pred bralcem odvijeta umor in krvno maščevanje. Pustolovščine Hsi Mena, pohotnega družbenega povzpetnika, ki ima 19 spolnih partnerjev (šestero žena, dvakrat toliko konkubin in služabnika, ki je eden njegovih najljubših ljubimcev), bogati očarljiva panorama davnega kitajskega sveta in razkošna zakladnica še danes aktualnih misli. V romanu prekipevajo dvoumna namigovanja in drzni opisi erotičnih prizorov (nazorno jih je v knjigi opisanih kar 72). Tragikomičnost, liričnost, dramatičnost, fantazijski odmiki in kruti realistični prizori so poleg izjemnega jezikovnega sloga in občutka za detajlne opise prizorov iz kitajske preteklosti razlogi, zakaj mora to knjigo nujno prebrati vsak Evropejec.
2. Honoré de Balzac, Čarobna koža
Prevod: Špela Žakelj; spremna beseda: Luka Novak
Čarobna koža je eden od vrhuncev Balzacovega cikla Človeška komedija, ki združuje več kot 40 romanov, ki raziskujejo globine človeškega značaja. Mladi markiz Raphaël de Valentin je nesrečen, propadel in osamljen, na robu samomora. Svoje preživetje dolguje antikvarju, pri katerem po naključju najde talisman, začarano kožo, ki naj bi mu uresničila vsako željo, omogočila predajanje razkošnemu življenju in razvratu. Čeprav pride do bogastva in ljubezni, ki ju dotlej ni poznal, se vsakič, ko si nekaj zaželi, čudežna koža malce skrči, Raphaëlovo življenje pa malce skrajša.
3. Heinrich Mann, Profesor Unrat – tiranov konec
Prevod: Brane Čop; spremna beseda: Irena Samide
Raat je 57-leten srednješolski učitelj, ki ga za hrbtom učenci, njegovi veliki sovražniki, kličejo Unrat – Nesnaga. Njegovo monotono in dolgočasno življenje prekine pesem dijaka za umetnico Roso Fröhlich, ki jo profesor najde slučajno. Nit za umetnico, ki je očarala dijake, ga vodi v brezno, iz katerega se bo težko izvleči. Ko podleže čarom lepotice, mu je popolnoma vseeno, kaj si ljudje mislijo o njem. Odpustijo ga iz službe, po dveh letih zakona z Roso finančno propade in ga celo aretirajo. Ob izidu knjige je roman izzval škandal in zgražanje. Šele s Sternbergovim filmom Plavi angel (Der blaue Engel), v katerem je Marlene Dietrich odigrala svojo največjo vlogo, se je roman, po katerem je posnet film, zapisal v večnost. Heinrich Mann je zaslovel, zanimanje za prevode romana je poskočilo, slovenskega smo dobili že leta 1935, skoraj stoletje po izidu pa ga lahko beremo v izjemnem novem prevodu.
4. Ivan Sergéjevič Turgénjev, Lovčevi zapiski
Prevod: Urša Zabukovec; spremna beseda: Blaž Podlesnik
Lovčevi zapiski so zbirka kratkih zgodb, ki so najprej izhajale v reviji Sovremenik. Turgenjev, ki je bil po svojih prepričanjih zahodnjak, zagovornik evropeizacije in modernizacije Rusije, se razgalja kot pronicljiv analitik plemiške miselnosti zastarelega ruskega političnega sistema. Kmet in tlačan postane junak zgodbe, vendar ostaja žrtev gosposke muhavosti in lastne omejenosti. Satira, metaforičen jezik z mnogimi dialektizmi, arhaizmi in jezikovnimi novotvorbami so le nekatere odlike te knjige.
5. August Strindberg, Sin služkinje
Prevod: Mita Gustinčič Pahor; spremna beseda: Nada Marija Grošelj
Otrok se bo kasneje spominjal lakote in strahu; boji se teme, da se ne bi udaril in padel, boji se ulice, svojih bratov, šibe svoje mame in palice svojega očeta. Verjetno ta strah izvira iz groze, v katero sta bila pahnjena starša pred njegovim rojstvom. Na ozadju pretresov v Evropi tistega časa, napetosti, ki vladajo v družbi, in nestrpnosti do drugačnih Strindberg dejansko opisuje svojih 37 let od otroštva do časa, ko opusti univerzitetni študij v Uppsali in se vrne v Stockholm, da bi postal pisatelj, ter z letom 1879 doživi pisateljski preboj z romanom Rdeča soba, ki velja za prvi moderni švedski roman, pa celo do trenutka, ko začne pisati avtobiografski roman Sin služkinje.