040 922 522

info@galarna.si

Košarica

0,00 €

Košarica je prazna

Brezplačno darilo za nakup nad 60 €

Brezplačna dostava za nakup nad 40 €

Košarica

0,00 €

Košarica je prazna

Brezplačno darilo za nakup nad 60 €

Brezplačna dostava za nakup nad 40 €

Novo

Komisarka

Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne policijeKnjigi ima 183 strani, Epilog, Prolog, pet poglavij, Imensko kazalo, obsežne Arhivski vire in Vire faksimilov številnih dokumentov in fotografij. Preberite več

0 (Št. mnenj 0, ocena iz Goodreads)

Knjiga avtorja:	Igor Omerza
Založba:	Aruma
Leto izida:	2026
Vezava:	Mehka vezava
Dimenzije:	22.5 x 16 cm
Število strani:	176
ISBN:	9789619715833

Na zalogi

Redna cena: 30,00 €

Dodaj v košarico

Brezplačna dostava

za naročila nad 40 €.

Hitra dostava

Naročila oddana do 12.00 odpošljemo isti dan.

Knjige na zalogi

98 % izdaj je na zalogi.

Podrobnejši opis

O avtorju

Vsebina knjige

Prolog: Jaz in Marta Kos

1. poglavje: Udba za začetnike

2. poglavje: Marta Kos za začetnike

3. poglavje: Struna – zalezovanje Alojza Lampreta in RDW

4. poglavje: Marta Kos kot TaraBlanka

5. poglavje: Marta Kos pred slovenskimi in evropskimi parlamentarci

Epilog: Pomen razkritja TaraBlanke

V “Prologu” razložim, kako je prišlo do tega, da me je tajni policaj Jože Žakar 31. maja 1988 peljal na zaslišanje na tajno policijo. Zakaj je to vredno pisanja v tej knjigi? Zato, ker je pozneje taisti tajni policaj bral tajna udbovska poročila, kjer nastopa Marta Kos kot registriran vir tajne policije s kodnim imenom Tara, in pozneje kot registrirana sodelavka tajne policije s kodnim imenom Blanka.

V “prvem poglavju” razložim, zgodovino, organizacijo, metode in sredstva delovanja jugoslovanske tajne politične policije, pogovorno, ponarodelo, udomačeno Udbe, in v tem okviru nekatere posebnosti slovenskega dela te tajne policije, še posebej pa njenega regionalnega centra v severnem mestu Slovenj Gradec, kjer so imeli Marto Kos alias vir Udbe Taro na tajni zvezi do marca 1990. Ker je bil takrat ta center ukinjen je zadnje v arhivu Slovenije ohranjeno poročilo Marte Kos alias sedaj že sodelavke Blanke, bilo narejeno aprila 1990 v centru Udbe za mesto Maribor.

V “drugem poglavju” podrobno prikažem šolsko, novinarsko, politično in poslovno pot Marte Kos, vse do njenega nastopa kot komisarke v evropski komisiji. Na tej poti je najbolj zanimiva njena zaposlitev na RDW.

Zanimivo je primerjati, kaj je o tej zaposlitvi v tujini povedala v medijih sama Marta Kos in kaj je o tem precej dolgotrajnem procesu pridobitve te službe obširno poročala Udba. V tem poglavju tudi omenin, kar je sicer že dolgo znano, da ima Marta Kos v nekoč seveda tajni Centralni aktivni evidenci (CAE) ali ponarodelo udba.netu šifro registriranega vira Udbe. Ta evidenca je datirana na leto 1987 in ker evidenc za ostala leta nimamo, je mogoče, da je bila registrirana kot vir že kako leto poprej.

“Tretje poglavje” je najobsežnejše, zato ker sem zanj našel največ udbovske dokumentacije. Tu pišem o tajnem analiziranju radijske postaje v Kolnu Deutsche Welle in v tem okviru o zalezovanju Alojza Lampreta, ki je bil vodja slovenske sekcije tega radia. Njega je Udba od leta 1964 do leta 1990 zalezovala, tudi s pomočjo Mare Kos, pod kodnim imenom Struna. Opisujem tudi delo številnih uslužbencev tega radia, ki so prihajali iz Slovenije in jih je Udba angažirala, pridobila (v udbareku vrbovala), da o tem radiu poročajo. Zakaj sem temu posvetil takšno pozornost? Zato da bi bralci te knjige bolje razumeli prvič, v kakšno okolje je prišla v začetku 90. let prejšnjega stoletja sodelavka Udbe Blanka s pravim imenom Marta Kos in drugič, kako intenzivno je Udba delovala v zahodni Nemčiji oz. v tujini.

V “četrtem poglavju” v celoti citiram vsebino vseh desetih v slovenskem arhivu najdenih tajnih dokumentov v katerih se pojavlja Marta Kos kot vir Udbe oz. nazadnje kot sodelavka Udbe Blanka. Glede na približno 90% uničenje slovenskega udbovskega arhiva lahko sklepam, da je bilo teh dokumentov dejansko narejenih veliko več, ne samo deset, ampak morda sto ali celo več. Vsa ta “desterica” tajnih papirjev je v tej knjigi prvič objavljenih. Za to sem potreboval skoraj 20 let sistematičnega pregledovanja in proučevanja ohranjene udbovske dokumentacije v slovenskem državnem arhivu!

To poglavje zaključim z besedami: “Marta Kos je na tem “evropskem” zaslišanju ob zanikanju sodelovanja z Udbo, o tem jo je vprašal tudi poslanec iz Bolgarije Ilhan Kyuchyuk,dejala: ‘Gre za mojo integriteto in vesela sem, da ste postavili to vprašanje, ker mi daje priložnost, da pred vami vsemi to razčistimo enkrat za vedno’.” Hm, s to knjigo, dragi bralci, ki je sedaj pred vami, se je ta njena “večna” integriteta sesula v prah in pepel!

V “zadnjem poglavju” podrobno pokažem v luči novo objavljenih tajnih dokumentov laži, ki jih je Marta Kos izrekla v medijih in kar je še huje na komisarskih zaslišanjih v slovenskem in evropskem parlamentu.

V “Epilogu” povem, da je z javno razgrnitvijo teh dokumentov preprečeno morebitno izsiljevanje komisarke Marte Kos z njenimi neprijetnim skrivnostmi, ker so one pač, od danes naprej, razkrinkane!

Howgh, govoril sem!