Ilustrator Jaka Vukotič je stripovsko kadriral Prešernov ep in Pižamino dramaturgijo, pri tem pa v svojem prepoznavnem slogu zapisani zgodbi vdahnil duhovitost ter prenekatero pomenljivo asociacijo. Dramatičnosti je pač v samem Prešernovem epu že tako ali tako v izobilju. Spremni besedi k stripu sta dve.
V prvi, Bogomilina vera in Črtomirova mistika, dr. Janez Vrečko bralca poglobljeno popelje skozi analizo in primerjavo Prešernovega Črtomira in Homerjevega Ahila ter utemelji koren Črtomirovega junaštva. V drugi, Večni dvoboj Črta in Mira, se Aljoša Harlamov pojasni kontekst nastanka Krsta pri Savici in pomena tega, da literaturo danes interpretiramo, tudi skozi stripovsko dramaturgijo in estetiko.
Na tleh leže slovenstva stebri stari,
v domačih šegah vtrjene postave,
v deželi parski tesel gospodari,
ječe pod težkim jarmom sini Slave:
le tujcam sreče svit se v Kranji žari,
ošabno nosjo ti pokonci glave.
Krst pri Savici, France Prešeren
»Vedeti morate namreč, da je Krst pri Savici Franceta Prešerna eno največkrat razlaganih, predelanih in branih besedil v slovenski književnosti. Lahko bi celo rekli, da je poleg Cankarjevih Hlapcev no ključnih besedil za (samo)razumevanje Slovencev: z njim si pomagamo oblikovati odgovore o tem, kdo smo, od kod smo, kje smo in zakaj smo.« - Aljoša Harlamov, spremna beseda k stripu, Večni dvoboj Črta in Mira
»Zato je treba reči, da krst za Črtomira ni pomenil zakramentalnega dejanja, ampak skrajno dejanje ljubezni, poslednje vidno znamenje njegove popolne zavezanosti Bogomili, saj prav zato ne rani(m) se je vere Bogomile.« - dr. Janez Vrečko, spremna beseda k stripu, Bogomilina vera in Črtomirova mistika