Langdonov pasijon - inferno

Na voljo so rahlo poškodovani izvodi, na platnicah se najde kakšna praska, ali pa so nekoliko obarvane od sonca. Zato je cena znižana.Robert Langdon je Dan Brown, njegov literarni ekvivalent. Rodil se je 22. junija - kot Brown. Rodil se je tam kot Brown (Exeter, New Hampshire). In hodil je v isto šolo kot Brown (Philips Exeter Academy). Langdon, nekdanji vaterpolist, še vedno plavalec (z Miki Miško na roki), je zdaj profesor ikonologije in simbologije, zvezdnik Harvarda in avtor številnih knjig na temo simbologije. Debitiral je v Angelih in demonih (2000), potem pa svoj "eidetski spomin" napenjal še trikrat - v Da Vinicijevi šifri (2003), Izgubljenem simbolu (2009) in sedaj še Infernu (2013). S svojimi misijami je rehabilitiral skrivne združbe - iluminate, Sionsko priorstvo in prostozidarje. Pokazal je, da skrivne združbe niso sile Zla, ampak sile Dobrega, tako rekoč zavetniki človeštva, mučeniški varuhi tajne pradavne vednosti, ki se prenaša kot štafeta in ki nas bo lepega dne odrešila. Inferno, Brownov neomaltuzijanski triler, v katerem svet "rešujejo" z ultimativnim virusom (tako rešitev vidijo evgenične elite) in ki za revščino, lakoto in onesnaženost krivi prenaseljenost (kot da sen bi bilo mogoče z vsem tistim bajnim bogastvom, ki je na drugi strani, rešiti tako revščine in lakote kot onesnaženosti), ni le dolgo dokazovanje, da nevidna roka trga res obstaja, ampak dolgo iskanje nevidne roke trga, ki bi res delovala - tako slepo, tako kruto, tako pravično, tako maščevalno kot Bog. Inferno ima torej troedino neoliberalno sporočilo. Prvič, katastrofo morate ljubiti kot sami sebe. Drugič, nevidna roka trga mora okužiti vse človeštvo. In tretjič, pot v raj vodi le skozi pekel. Kar pomeni: prvič, kriza je brez alternative, drugič, vse je trba prepustiti trgu, in tretjič, reforme morajo biti tako ostre in radikalne, da vrnitev nazaj - v stari svet socialne države - ne bo več mogoča. (Marcel Štefančič, jr. - iz knjige)Mehka vezava, 15 x 21 cm, 141 strani.