Ljudje iz Maribora

V zbirki srečamo tako prepoznavne osebnosti, kot so Prežihov Voranc, režiser Jože Babič in Titova tašča Priska Haas, na drugi strani pa tudi napol mitske Mariborčane, kot sta pobreški Prezident in kneginja Obolenska, ki se ju zgodovina spominja zgolj v opombah h kakšnim na videz pomembnejšim zgodbam. Na videz zato, ker avtor v svoji zbirki zgodb mojstrsko pokaže, da veliki in mali ljudje ne obstajajo, da je človeška izkušnja univerzalna in da neopevani junaki v svojih dejanjih poguma in spopadanja z bolečimi platmi življenja velikokrat presegajo tiste, ki jim je zgodovina podelila nesmrtnost.

Trda vezava s ščitnim ovitkom, 14,5 x 21 cm, 305 strani.

O AVTORJU:

Tone Partljič (1940) je nedvomno eden najbolj vsestranskih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Začetki njegovega pisanja segajo v šestdeseta leta, od takrat pa je objavil mnogo odmevnih proznih in dramskih del, scenarijev za televizijske in radijske igre ter filme, znan pa je tudi po literarnih delih za mladino.

Za svoje ustvarjalne dosežke je prejel številne nagrade: leta 1980 nagrado Prešernovega sklada za satirično-komedijske igre, leta 1982 Levstikovo nagrado za mladinsko književnost za knjigo Hotel sem prijeti sonce, leta 1984 Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo Moj ata, socialistični kulak, leta 2006 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo in leta 2016 Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

RECENZIJA BUKLA:

"V letu 2017 je mesto Maribor dobilo že kar nekaj glavnih umetniških vlog. Spomladi je izšel Jančarjev roman In ljubezen tudi, ki se večinoma dogaja v štajerski prestolnici in njeni okolici, sem pa je prizorišče svojega novega filma postavil tudi Marko Naberšnik s satiro Slovenija, Avstralija in jutri ves svet.

Malce bolj realističen, a še zmeraj šegavo humoren portret Maribora je zdaj napisal še Prešernov nagrajenec in vsestranski literarni ustvarjalec Tone Part­ljič. Njegova najnovejša knjiga Ljudje iz Maribora je zbirka novel, v kateri kot glavni liki nastopajo nekateri resnični prepoznavni mariborski ekscentriki, njihova življenjska zgodba pa je tako ali drugače našla pot do Partljiča (kar je včasih celo enako zanimivo kot zgodbe o njih samih). Od Pobreškega Prezidenta, o katerem je Partljiču po dolgotrajnem raziskovanju na koncu živ­ljenjsko zgodbo povedal kar sam »prezidentov« sin, prek Kneginje (Elizabete Obolenske), Rusinje, ki je v Mariboru Nemcem vodila knjižnico, do Lokalpratriota, ki je Maribor nosil v srcu, ne pa v denarnici, nas Partljič v svojem tekočem, zgodbarskem slogu pelje od človeka do človeka in s svojim literarnim prijemom dokazuje, da je tako rekoč vsaka življenjska zgodba lahko tudi prvovrstna literarna štorija. Hvalnica Mariborčanom!"

(Samo Rugelj; Bukla 138-139)