Magične kretnje

Carlos Castaneda v tej revolucionarni knjigi nudi bralcu ključ do starodavnih energijskih tehnik in razkriva niz telesnih gibov, ki so čarovnikom skozi mnoga stoletja omogočili neverjetna potovanja. Predaja nam starodavno modrost in tako omogoča potovanja v nekatera od teh področij, ki so prav tako resnična, edinstvena, absolutna in močna kot naš lastni svet.

Carlos Castaneda v Magičnih kretnjah jasno in z veliko avtoriteto osvetljuje pravi pomen čarovništva in magije. Da bi zaznali svetove, ki obstajajo poleg našega, ni dovolj le, da hrepenimo po njih, ampak moramo imeti zadostno energijo, da jih lahko dosežemo.

Castaneda razlaga tako zgodovino čarobnih kretenj, kot like današnjemu času prilagojenih oblik magičnih kretenj, ki so subtilno orodje za preboj naših meja, začrtanih z lastnimi predstavami o svetu in širitev zavesti. Kretnje prebujajo neupogljivo namero, ki je ključno orodje za potovanje v neznano in omogočajo vstop v svetove, ki presegajo besede in si jih ni mogoče zamisliti.

IZ KNJIGE:

»Don Juan Matus, učitelj čarovništva, nagual, kot se imenujejo učitelji čarovništva, ki vodijo skupine čarovnikov, me je uvedel v spoznavni svet starodavnih mehiških šamanov.

Naučil me je vsega, kar je vedel o čarovnikih svoje veje. Poudaril, utemeljil, potrdil in razložil mi je vse odtenke svojega vedenja, zatorej je vse moje znanje o magičnih kretnjah neposreden nasledek njegovega učenja. Magične kretnje niso izmišljene, marveč so jih v stanjih povišane zavesti odkrili starodavni mehiški vrači don Juanove veje. Odkritje je bilo povsem naključno.

Porodilo se je med preprosto raziskavo o značilnostih izjemno dobrega počutja, ki jih je navdajalo v stanjih povišane zavesti, ko so ohranjali nekatere telesne drže ali na poseben način premikali roke in noge. Občutek ugodja je bil zelo močan, zato so vse svoje prizadevanje osredotočili na željo, da bi gibe prenesli v stanje običajne zavesti. Kot vse kaže, so nalogo uspešno izpeljali in obvladali zelo zapleten niz gibov, ki so jim, če so jih izvajali, omogočali delovati z izjemnimi umskimi in telesnimi zmožnostmi. Pravzaprav so bile posledice izvajanja teh gibov tako dramatične, da so jih imenovali magične kretnje. Iz roda v rod so jih osebno predajali učencem čarovništva, upoštevaje izpopolnjene obrede in tajne obrazce.«