Male skodrane zgodbe

Male skodrane zgodbe imajo duhovito, igrivo in mestoma zbadljivo pričesko. Slavko Pregl in Damijan Stepančič sta jih prav mojstrsko počesala. Zdaj so tu, da skupaj z njimi premerimo svet še z druge plati in svoja pričakovanja prekopicnemo na glavo.

Dolgočasna zgodba

• Dolgčas je dremal na kavču.
• »Pojdi z nami,« mu je reklo veselje. »Gremo rajat.«
• »Saj bi šel, ampak moram počivati še na levem boku,« je rekel dolgčas in se obrnil.
• »Pojdi z nami,« ga je povabila igra. »Veselo bo.«
• »Oh, na hrbtu še nisem ležal,« je zamomljal dolgčas.
• »Podili se bomo, greš zraven?« ga je poklical potep.
• »Kje pa, na trebuhu še nisem spal,« je revsknil dolgčas.
• Zvečer se je zazrl v strop in rekel: »Grozno, kako gre čas. Prav nikamor ne pridem.«

Kdo ima prav

• Izložba je bila polna mask. Ljudje so prihajali in pritiskali nosove na šipo.
• »Ho, ho, kakšne smešne maske,« so govorili ljudje.
• »Ho, ho, kakšni smešni ljudje,« so govorile maske.

Kakor pogledamo

• »Uh, za nič na svetu ne bi želel biti na tvojem mestu,« je rekel začetek filma, ko se je pogovarjal s koncem filma.
• »Ko prideš ti, je že davno vse mimo.«
• »To že,« je mirno odvrnil konec filma.
• »Ampak kadar pridem jaz, prav vsi vstanejo.«

Morda prihodnjič?

• Zamujena priložnost je pritekla na avtobusno postajo.
• »Uh,« je sopihala, »tako rada bi sedela na sprednjem sedežu zraven šoferja.«
• »Saj bi lahko,« je rekel vozni red. »Sedež je bil prazen. Vendar je avtobus že odpeljal.«

Imeti rad

• »Prav rad bi videl tiste otroke, ki imajo raje tebe kot mene,« se je važil bombon.
• »K meni pa pridejo prav vsi otroci, ki imajo radi tebe,« je odvrnil zobozdravniški sveder.

Zdravilo za poredneže

• V koncertni dvorani je bil pred vajo strašen hrup. Boben je ropotal, trobenta trobila, violine so cvilile. Vsi instrumenti so nekaj godli, vsak po svoje.
• »Dajte mir!« je kričal pult za note, vendar ga nihče ni slišal.
• Glasbila so se uglaševala vsako s svojo melodijo. Tedaj je ob pult potrkala dirigentska palica:
• »Tok, tok, tok!«
• Takoj je zavladala tišina.
• »Da vas ni sram,« je zamrmralo stojalo za note.
• »Lepa beseda pri vas nič ne zaleže. Šele palica vas ukroti.«

Zla usoda

• »Starost je res slaba reč,« je tarnala luknja na cesti.
• »Čim večja sem in čim starejša, bolj se me vsi izogibajo.«