Mehko kot britev je več kot roman – je dokument časa, intimna izpoved in krik proti molku. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bile številne mlade ženske – mnoge še skoraj otroci – ugrabljene v svet vplivnih mož, ki so si jih »izposojali« v imenu moči, oblasti in tihega dogovora. Med njimi politiki, gospodarstveniki, umetniki in celo predstavniki cerkve.
Dogajanje romana se razpleta v vasici Žagarije, kjer nedolžno najdena človeška lobanja odpre vrata v desetletja skrivane resnice. V ospredje stopijo življenja Verene, Franje, Marte, Marije in Doroteje – žensk, katerih telesa so bila nekoč valuta v zakulisju skrivnostnega sistema, povezanega s skrivnim vladnim skladom Donovan in ordinacijo dr. Podobnika.
Mehko kot britev je roman, ki si ga ne boste upali odložiti. Če vas pritegnejo zgodbe, ki odkrivajo skrite plati preteklosti, vas bo ta knjiga globoko ganila – in vas morda spodbudila, da se zazrete tudi v zgodbe, ki še vedno niso bile povedane.
Milena Miklavčič, avtorica knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače, ponovno s pretanjenim občutkom za psihološko globino in človeško ranljivost zariše portrete žensk, ki so molčale – ne zato, ker bi želele, temveč zato, ker so morale. Roman ne prinaša le napete kriminalne zgodbe, ampak zareže v srž družbenih struktur, ki so sram, spolno izkoriščanje in zlorabo odrivali na rob pozabe. In vendar – kot pravi avtorica – čas, da se o tem spregovori, počasi izteka.
VEČ O VSEBINI:
V v bližini Žagarij, vaški kuža najde človeško okostje. Nihče ne ve, čigavo je – a tisti, ki vedo, molčijo. V napetem, izpovednem romanu avtorica razkriva zamolčano plat časa izpred šestdesetih let: sistemsko izkoriščanje žensk, tihotapljenje, politične spletke in molk, ki glavne junake romana še danes sili, da o svojih bridkih izkušnjah ne govorijo.
Če si ne zatiskate oči pred resnico, če vaš svet ni črno-bel, boste roman Mehko kot britev požrli na dušek. Roman ni le kriminalka – je zrcalo časa, v katerem smo živeli. Resnica boli. A še bolj boli molk, ki drži v pesti resnico.
##