Globoko v sebi se bori z iracionalnim notranjim glasom ter z nenadno nujo po redu in simetriji. Razbija si glavo z vprašanjem, zakaj neki se je odnos njenih staršev obrnil na slabše. Skozi goste oblake posije žarek upanja, ko se na novi šoli zbliža z razredno izločenko, arabsko migrantko Noor, in se nevede spusti v prijateljstvo, ki jo bo zaznamovalo za vekomaj …
MNENJA O KNJIGI:
"Zelo aktualna in čustveno močna zgodba o mladem dekletu, ki se ob ločenih starših znajde v novem šolskem in življenjskem okolju, dodatno obremenjena z OKM, ki je učinkovito umeščen v notranji dialog. Najstniška jeza, razočaranje in notranji boji so napisani pristno, protagonistka pa izstopa kot nevsakdanji in zapomnljiv lik. Vpeljava novega lika odpira pomembne teme razumevanja in sprejemanja, brez zapadanja v klišeje ali stereotipe. Zgodba, ki odraža resničnost življenja in pusti močan vtis še dolgo po branju." - Žiga Kastelic, pisatelj in novinar, član komisije izbora Mladi pisatelj leta
"Knjiga je bogat prispevek k splošnemu razumevanju obsesivno-kompulzivne motnje, kar razbija krivične sodbe, prebuja pomembno sočutje in podaja prvovrstne nasvete, kako pomagati ljudem v podobnih stiskah." - Petra Škarja, avtorica več knjižnih uspešnic, članica komisije izbora Mladi pisatelj leta
AVTORICA O KNJIGI:
V svoji pripovedi sem vam skozi oči glavne junakinje Izabele skušala po najboljših močeh prikazati, kako poteka miselni proces osebe z OKM. Vključila sem tudi nekatere kompulzije, ki niso »družbeno sprejemljive« do tiste mere, kot je npr. čiščenje površin in umivanje rok. OKM ne temelji na logiki, zaradi česar njena prisilna dejanja ne morejo biti prav nič običajnejša od njenih obsesivnih misli.
Če še niste imeli lastne izkušnje z motnjo, vas je mogoče kateri izmed Izabelinih notranjih dialogov zmedel – nič za to. Za zunanji svet so tovrstne čustvene stiske največkrat nesmiselne. Zgodbo sem napisala z namenom, da bi čim več Slovencev izobrazila glede večkrat napačno razumljene duševne motnje, ki sem jo izkusila na lastni koži.
Poleg tega pa upam, da je Izabela služila za vzor tudi morebitnim OKM-jevcem, ki so se prebili do konca knjige Milni mehurčki. Obljubim vam, da vam je vedno na voljo pomoč. Zdravstvo je na področju psihiatrije in psihologije v zadnjih nekaj desetletjih bliskovito napredovalo – danes ni več nenavadno reči, da zaradi svojih težav obiskuješ strokovnjaka, prav tako pa redna uporaba psihotropnih zdravil ni več redkost.
Izabelino pričanje, da se da prilesti iz temnih lukenj in pasti lastnih misli tudi takrat, ko si na robu predaje, lahko preslikamo tudi na druge duševne tegobe. Ko enkrat uvidiš lepoto življenja, ko končno obvladaš svojo bolezen, se ne obrneš več nazaj. Midve z Izabelo se nisva.