Moji prvi morski raki, Zbirka Preprost določevalni ključ

Nekateri imajo telo dvobočno stisnjeno (npr. pri postanicah) ali pa je telo bočno razširjeno in skrajšano, kot pri rakovicah. Zanimivi so raki vitičnjaki, ki na prvi pogled ne spominjajo na rake, ampak bolj na školjke, ki so pritrjene na skale. Ti raki se pritrdijo na trdo podlago in izločijo apnenčaste ploščice, ki ščitijo notranjost telesa. Ploščice so združene v prisekan stožec in če stopimo na raka z boso nogo, nas močno zbode v podplat.

Ker ti raki živijo pritrjeni na podlago (so sesilni) in se ne premikajo na druga mesta, se je njihovo telo v dolgi zgodovini evolucije močno spremenilo. Med raki najdemo tudi zajedavce. Tudi pri teh je telesna zgradba spremenjena zaradi zajedavskega načina življenja. Okončine na glavi so preoblikovane v kavlje in priseske, da se lahko dobro pritrdi na gostitelja in mu sesa kri. Nekateri raki imajo prvi par nog preoblikovan v škarje. Pogosto sta leva in desna različni. Kožo telesa prekriva hitinjača. Raki živijo tako v sladki vodi , kot tudi v morju, poznamo pa tudi nekaj kopenski predstavnikov.

Raki imajo značilno glavoprsje in zadek. Noge na različnih delih telesa so različno razvite, glede na naloge, ki jih opravljajo, pri nekaterih rakih pa so tudi pokrnele ali pa so povsem izginile. Na glavi imajo po dva para tipalk (anten), ki so večinoma dolge in z njimi vohajo in tipajo. V tej knjižici so opisani le najbolj pogosti morski predstavniki našega Jadrana.

Trda vezava, 13 x 19,5 cm, 38 strani.