TAKOJŠEN BESTSELLER PO IZBORU SUNDAY TIMESA! KNJIGA LETA 2024, PO IZBORU PUBLIKACIJ MAIL ON SUNDAY, THE TIMES, THE ECONOMIST, GUARDIAN, THE SPECTATOR, TIME IN DAILY EXPRESS/DAILY MIRROR.
Walter Rosenberg, star 18 let, je bil, deportiran v Auschwitz. Dve leti, ki ju je preživel v tem zloglasnem taborišču, tvorita prvi del podrobne, temeljito raziskane in ganljive knjige britanskega novinarja Jonathana Freedlanda, Mojster pobega.
Vendar pa nas celo ti dogodki težko pripravijo na to, kar sledi: Rosenbergu uspe pobegniti iz Auschwitza in poskuša svetu razkriti resnico o nacističnih grozotah, ki jih je doživel — a veliko vplivnih ljudi, na katere se obrne, njegovo pričevanje zanemari ali zavrne. Del zgodbe, ki ga opisuje, morda ni tako čustveno nabit kot pričevanja drugih preživelih, kot je Elie Wiesel v svoji knjigi Noč, a Rosenbergova zgodba ni le o preživetju, temveč tudi o uporu in odločenosti. Želel je opozoriti madžarske Jude, ki so bili leta 1944 ogroženi z deportacijami, ter jih spodbuditi, da se uprejo nacističnemu načrtu.
Freedland citira Rosenberga: „Laže je klati jagnjeta kot pa loviti jelene.“ In prav ta pogum je vodil Rosenberga in njegovega sojetnika, Alfreda Wetzlerja, ko sta aprila 1944 pobegnila iz Auschwitza — dva od štirih, ki sta to uspešno storila. Skrita sta bila tri dni, premočena s tobakom in bencinom, da ju psi esesovcev ne bi zavohali. Po pobegu je Rosenberg prevzel ime Rudolf Vrba. Z Wetzlerjem sta prispela v Čehoslovaško in navezala stik z judovskim svetom.
Freedland poudarja, da je to ena najpomembnejših knjig o pasivnosti zaveznikov in njihovi zanemarljivi vlogi pri preprečevanju holokavsta. Mojster pobega pripoveduje o tem, kako sta Rosenberg in njegov sojetnik Alfred Wetzler aprila 1944 pobegnila iz Auschwitza in se izognila ponovnemu ujetju – od štirih ubežnikov je to uspelo samo njima. Tri dni sta se skrivala pod skladovnico desk na robu taborišča, ki sta jo premočila s tobakom, prepojenim z bencinom, da ju psi esesovcev ne bi zavohali. Po pobegu je Rosenberg prevzel ime Rudolf Vrba. Z Wetzlerjem sta prišla do Češkoslovaške in tam navezala stik z judovskim svetom.
Njuno pričevanje o dogajanju v taborišču in o prizadevanjih nacistov za iztrebljenje Judov je bilo zbrano na 32 straneh, ki so postale znane kot Poročilo Vrba-Wetzler. Dokument so poslali na različne konce Evrope v upanju, da bodo prepričali še svobodne vlade, naj ukrepajo in preprečijo nacistični načrt. Poročilo je imelo sicer že takoj nekaj učinka. Švicarski časopisi so objavili odmevne članke, ki so sčasoma dosegli tudi London in New York. Poleg tega je njuno pričevanje dalo madžarskemu regentu, admiralu Miklusu Horthyju, izgovor, da začasno ustavi deportacije iz Madžarske, kar je, vsaj začasno, rešilo približno 200.000 Judov. A kmalu so oblast prevzeli madžarski nacisti, Stranka suličastega križa, in deportacije so se nadaljevale. Na Madžarskem se nikoli ni oblikovalo judovsko odporniško gibanje.
Na ameriškem Uradu za vojne informacije niso hoteli objaviti poročila, češ da mu nihče ne bo verjel. Tudi vojni časopis Yank je poročilo zavrnil, ker naj bi bilo “preveč semitsko”. Ameriška vojska pa ni želela storiti ničesar, kar bi zahtevalo “preusmeritev od vojnih prizadevanj” – argument, kot pojasnjuje Freedland, ki je ustrezal splošni zavezniški strategiji, po kateri naj bi bilo genocid mogoče ustaviti samo s porazom nacistov. Združene države po drugi strani niso hotele povečati kvot za sprejemanje judovskih beguncev, tistim, ki jim je bil vstop v državo odobren, pa so protisemitski predstavniki veleposlaništev in konzulatov dodatno zavlačevali postopke za izdajo vizumov.
Prav zaradi poglabljanja v vprašanja o tem, zakaj in kako so se oblasti izneverile evropskim Judom, je Mojster pobega najpomembnejša knjiga o neodzivnosti zaveznikov po delu Martina Gilberta Auschwitz in zavezniki iz leta 2001. Freedland je prvič slišal za Rosenberga oz. Vrbo pri devetnajstih letih, ko si je ogledal znameniti dokumentarec Shoah Clauda Lanzmanna.
“Tistega večera sem zapustil kinodvorano globoko prepričan, da si zasluži Rudolf Vrba mesto poleg imen, kot so Anna Frank, Oskar Schindler in Primo Levi; mesto med najpomembnejšimi zgodbami, ki pričajo o holokavstu,” piše Freedland. “To se morda ne bo zgodilo. Upam pa vsaj, da bo Rudolf Vrba prek te knjige morda le izvedel še en, poslednji pobeg ter se izvlekel iz naše pozabe, kajti prav je, da se ga svet spominja.”
O KNJIGI SO DEJALI:
- “Takojšnja klasika” – Antony Beevor
- “Dih jemajoče” – Philippe Sands
- “Obvezno branje” – Emily Maitlis
- “Izredno pomembna knjiga” – Howard Jacobson
O AVTORJU:
Jonathan Freedland je kolumnist pri Guardianu in nekdanji tuji dopisnik. Leta 2002 je bil imenovan za kolumnista leta, leta 2016 za komentatorja leta, leta 2014 pa je prejel Orwellovo nagrado za novinarstvo. Kot voditelj serije sodobne zgodovine The Long View na BBC Radio 4 je že dolgoletni sodelavec New York Review of Books in sovoditelj podkasta Unholy skupaj z izraelsko novinarko Yonit Levi. Je avtor enajstih knjig, od katerih sta dve neleposlovni, vključno z njegovo prvo knjigo, nagrajeno Bring Home the Revolution. Pod psevdonimom Sam Bourne je napisal devet trilerjev, med njimi The Right
##
