V mestu so se na lepem prikazovali duhovi. Od kod prihajajo, ni vedel nihče. Tavali so po ulicah. Kaj iščejo, ni vedel nihče.
Ko Ana na poti domov opazi skrivnostnega duha v podobi belega muca, mu obljubi, da ga bo peljala domov. Čeprav pravzaprav ne ve, kje domujejo duhovi. Zato se skupaj odpravita iskat kraj, kjer se bo mucek počutil kot doma. Njuna vodnica je miška, prav tako bele barve. Ko se mucek na cilju razblini v zrak med drevesnimi krošnjami, se zdi, da je zgodba končana.
»Počasi se je manjšal, postajal vse bolj nejasen ...« Gre za slovo, razbiramo, vendar je preostalo prepuščeno lastni interpretaciji. Kdove, ali je šlo za iluzijo, izmišljeno zgodbo ali še kakšno drugo nenavadno, čudno prečudno izkušnjo ... Oosterwijk pušča veliko odprtega in daje prostor za grajenje lastnih predstav. Za deklico Ano je bilo srečanje ganljivo, nadzemsko doživetje, sprehod z muckom bo živel v njej do konca dni.
Slikanica Mucek duh nam približa svet nedotakljivega na nesluteno lep način. Biser otroške literature.