Niko Grafenauer

Nikolaj »Niko« Grafenauer, slovenski pesnik, kritik, esejist, urednik, literarni zgodovinar in prevajalec. Bil je sedmi otrok v družini. V zgodnjem otroštvu je izgubil oba starša - mati je umrla teden dni po njegovem rojstvu, oče Ciril pa, ko je bil star leto in pol. Vzgajala ga je sestra. Družino je vojna ponesla na različne življenjske poti.

Po končani osnovni in srednji šoli v Ljubljani leta 1960 je študiral na Filozofski fakulteti na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, kjer je tudi diplomiral leta 1969. V študentskih letih (od 1960 do 1969) je bil urednik za književno kritiko pri Dialogih, Naši sodobnosti, Naših razgledih, Novih obzorjih, Perspektivah, Sodobnosti in Tribuni.

Od leta 1965 do leta 1973 je imel status svobodnega književnika. Leta 1973 je postal urednik za otroško leposlovje pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Bil glavni (1969/70) in odgovorni (1971) urednik revije Problemi, po letu 1982 je kot eden izmed pobudnikov postal eden ključnih sodelavcev in dolgoletni glavni urednik (1984–2007; razen 1987-89) mesečnika Nova revija, nato še iz nje izšle posebne revije Ampak (2000–2012). Po upokojitvi leta 2002 je ohranil položaj glavnega urednika Založbe Nova revija, ki jo je ustanovil (vse do njenega propada). V 80. in 90. letih 20. stoletja je bil aktiven v civilnodružbenih gibanjih za demokratizacijo, osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je Nika Grafenauerja leta 2003 izvolila za izrednega člana in 2009 za rednega člana. Tajnik razreda za umetnosti SAZU je bil med letoma 2009 in 2015.